Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
''Polja rdečega maka'' je naslov potujoče skupinske fotografske razstave, ki bo v Ljubljani od 14. oktobra do 15. novembra premierno na ogled v Prvem preddverju Cankarjevega doma. Razstava je premiera mednarodnega projekta, posvečenega sodobnemu pogledu na prvo svetovno vojno, ki povezuje partnerje iz Madžarske, Poljske, Slovaške in Slovenije. Slovenijo zastopa Galerija Photon. Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici: premiera krstne uprizoritve predstave Krvava gora. Delo se ob stoti obletnici začetka soške fronte spominja znamenitih bojev iz prve svetovne vojne, ki so usodno zaznamovali primorske kraje in ljudi. Tekst je prispeval Gregor Brazel, predstavo je režiral Matjaž Pograjc. V Mestnem muzeju Krško je na ogled gostujoča razstava ''Neviodunum- rimsko mesto ob reki Savi'', ki so jo prvič predstavili v Posavskem muzeju Brežice v letu 2013. Z razstavo o rimskem municipiju oziroma mestu Neviodunum, ki je stalo na bližnjem Drnovem pri Krškem, v tem muzeju prvič predstavljajo arheološko gradivo enega pomembnejših območnih rimskodobnih najdišč.
V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost v Kranju bodo drevi predstavili obsežno monografijo ''Stalna zbirka slovenske umetnosti 20. in 21. stoletja Galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj''. V Umetnostni galeriji Maribor bodo nocoj odprli pregledno razstavo del fotografa in grafika Ivana Dvoršaka, vodilnega člana Foto kluba Maribor in Mariborskega kroga, ki je s svojimi fotografijami in grafičnim oblikovanjem pomembno zaznamoval slovenski in jugoslovanski likovni prostor
O dveh premierah v prestolnici : Orfej v peklu v operi in Peer Gynt v Mestnem gledališču.
V evropskem letu svetlobe in svetilnosti, ki umetelno naznanja vsesplošni izhod iz temačnosti modernosti, se omenjeni problematiki v Mariboru od danes do petka, 9. oktobra, priključuje tudi mednarodni festival MFRU-KIBLIX 2015 – k luči, k svežemu zraku, k umetnosti. Znova združena mednarodna festivalska platforma dogajanje predstavlja v KIBLA Portalu, v Valvasorjevi ulici 40, v Mariboru. Tam bodo danes ob 19.00 odprli razstavo in festivalsko platformo MFRU-KIBLIX 2015, ki jo znova sooblikujeta dva festivala: Mednarodni festival računalniških umetnosti in Kiblix, s sloganom Lift ME up!. V Ljubljani bo od danes pa do sobote na različnih prizoriščih potekal 3. festival stripa Stripolisfest. Festivalsko druženje se bo začelo drevi ob 20-ih v galeriji Društva likovnih umetnikov na Bregu, kjer se bo predstavil gost revije Stripburger, ene od soorganizatork letošnjega Stripolisfesta: to bo v Španiji živeči Francoz Olaf Ladousse, ki bo odprtje pospremil z glasbenim performansom.
Festival evropskega in mediteranskega filma (FEMF) je letni pregled evropske avdiovizualne produkcije, ki vsako leto predstavi produkcijo celovečernih igranih in animiranih filmov. Na letošnjem 6. Festivalu evropskega in mediteranskega filma v Piranu bo od 6. do 10. oktobra prikazanih kar 31 filmov v 6-ih sekcijah.
Danes se začenjata 16. festival uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica in 21. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk, ki se mu posveča tudi aktualni Časopis za kritiko znanosti. V Ulični galeriji na Vegovi 4 v Ljubljani si lahko ogledate razstavo Tatiane Kocmur in Eve Mlinar, ki je nastala v sodelovanju z Mestom žensk in Bienalom neodvisnih.
Rossinijev ''Seviljski brivec'' v režiji Piera Francesca Maestrinija premierno odpira novo sezono v mariborski Operi 15. Festival srednjeveške in renesančne glasbe v Ljubljani Premiera komedije ''Micka'' avtorja Roka Vilčnika (po motivih Županove Micke A. T. Linharta) in v režiji Simona Šerbinka v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani Premiera predstave za otroke ''Pekarna Mišmaš'' avtorice Svetlane Makarovič v režiji Jureta Novaka v Slovenskem ljudskem gledališču Celje
Miki Muster: od 1. do 31. 10. pregledna razstava v MSUM; premiera mono-opere Dnevnik Ane Frank v SNG Opera in balet Ljubljana; odprtje Slovenskega salona ulične fotografije v mariborskem Fotografskem muzeju.
Kranj bo več kot mesec dni v znamenju Mednarodnega festivala likovnih umetnosti, na katerem se v mestu in okolici predstavlja 160 avtorjev iz 17-ih držav. Tema letošnjega festivala je Sodobna pokrajina. Na Malem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana bodo premierno uprizorili Mojco Pokrajculjo v režiji Eke Vogelnik; režiserka je skupaj z asistentom režije Branetom Vižintinom in dramaturgom Blažem Lukanom ter svojo hčerko, glasbeno ustvarjalko Brino Vogelnik, to vsem znano zgodbo temeljito premislila in nekoliko priredila.
Odprtje razstave Femicomix, predstavitev knjige Somnabulism in premiera dokumentarnega filma Strah ostane
''Praznovanja'' so tema letošnjih 25-ih Dnevov evropske kulturne dediščine, ki so se danes začeli v vseh mestih, včlanjenih v Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Do 3. oktobra se bo v različnih mestih in krajih zvrstilo 400 dogodkov – bogat program snovne in nesnovne ter tudi naravne dediščine. ''Demokracija'' in '''Evropa'' sta uvodni premieri nove sezone Drame Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana. VMali Drami bo danes premiera prve slovenske uprizoritve drame Demokracija! Nobelovega nagrajenca Josifa Brodskega v režiji Matjaža Zupančiča. Na velikem odru pa bo jutri premiera krstne uprizoritve komedije ''Evropa'' Vinka Möderndorferja v režiji Renate Vidič. Möderndorferjeva drama Evropa, ki je bila leta 2014 nagrajena z Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo, nosi podnaslov ''drama s sporočilom, hudo blasfemična farsa, poetična burleska, težka evropska môra in še marsikaj''. Na Tinjski gori v Slovenski Bistrici se danes začenja prvi mednarodni krimi in noir književni festival Alibi. Na njem bo do nedelje ustvarjalo pet piscev, njihove zgodbe pa bodo v nedeljo predstavili obiskovalcem.
Letošnje srečanje slovenskih mladinskih pisateljev ''Oko besede'' je jubilejno, dvajseto, in bo v Murski Soboti potekalo od 24. do 26. septembra. Poleg podelitve večernice, obiskov pisateljev na pomurskih osnovnih in srednjih šolah ter simpozija o nonsensu v mladinski književnosti so pripravili bogat spremljevalni program, s katerim obeležujejo 300-letnico prve prekmurske knjige in 20-letnico Očesa besede. 54. Linhartovo srečanje – festival najboljših gledaliških skupin Slovenije in zamejstva – bo od 24. do 26. septembra potekalo v Kulturnem domu v Postojni Osrednja in najpomembnejša gledališka prireditev v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti predstavlja izbor najkakovostnejših predstav slovenskega ljubiteljskega gledališča in je hkrati pregled ljubiteljske gledališke dejavnosti v Sloveniji. Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega bodo premierno uprizorili delo mednarodno uveljavljenega avstrijskega pisatelja Daniela Glattauerja ''Čudežna terapija'' v režiji Tijane Zinajič. Za komedijo, ki so jo na Dunaju premierno uprizorili v začetku leta 2015, je Glattauerja navdihnil priročnik za psihoterapevte. V prvi slovenski uprizoritvi Čudežne terapije v prevodu Lučke Jenčič igrajo pa Tjaša Železnik, Uroš Smolej in Tanja Ribič. V Mestni galeriji Ljubljana je do 22. novembra na ogled razstava ''Narobe obrnjeno – ne tako bela kocka'', ki je del večletnega raziskovalnega in kuratorskega interdisciplinarnega projekta, ki sta ga zasnovali Alenka Gregorič, umetniški vodja Mestne galerije Ljubljana in KC Tobačna 001 (MGML), in v Makedoniji živeča neodvisna kustosinja in umetnostna teoretičarka Suzana Milevska.
Danes ob 18.00 se bo začelo slavnostno odprtje Plečnikove hiše v Ljubljani, v Cerkljah na Gorenjskem pa bodo ob isti uri odprli rojstno hišo Ignacija Borštnika.
Julija letos je minilo 140 let od rojstva švicarskega psihiatra, psihologa in filozofa Carla Gustava Junga. Čeprav ga je v mladosti zelo privlačila filozofija, pa se je odločil za študij medicine in specializacijo psihiatrije. Znano je njegovo sodelovanje s Sigmundom Freudom, vendar se je pozneje odvrnil od njegove teorije ter razvil svojo teorijo osebnosti in podzavesti. In zakaj omenjamo Junga? Ker je pri založbi Beletrina izšla dolgo pričakovana slovenska izdaja njegovega avtobiografskega dela Rdeča knjiga, ki je delo petih prevajalcev. Ob rdeči knjigi Carla Gustava Junga je v Zbirki Koda založbe Beletrina mesto dobila še ena knjižna novost, in sicer popotovanje po zgodovini upodobitve človeškega obraza z naslovom Faces – zgodovina obraza, delo nemškega umetnostnega zgodovinarja Hansa Beltinga. No, obrazi pa so tudi del filmske umetnosti. Včeraj se je začela nova edicija neodvisnega ljubljanskega festivala dokumentarnega filma DokuBazaar. To je sedmi zaporedni festival, kar po besedah vodje festivala Saše Niskača pomeni, da so tako rekoč ravno prišli iz plenic in da je za njimi prvo šolsko leto. V treh dneh bo prikazanih 43 filmov, in sicer v klubu Gromka na Metelkovi, v socialnem centru Rog in v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani.
Premiera Goethejevega Fausta v režiji Tomaža Pandurja, začetek Tedna Filozofske fakultete z naslovom Humanistika in družboslovje danes - pretežno neškodljiva.
22. mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Ex Ponto Začetek novih gledaliških sezon s premierami: - Višnjev vrt Antona Pavloviča Čehova v režiji Gáborja Tompe v Drami SNG Maribor - Učene ženske po motivih o motivih Molierovega dela z enakim naslovom v režiji Jerneja Lorencija v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju - Vsakih sedem valov Daniela Glattauerja v režiji Alena Jelena v Prešernovem gledališču v Kranju Nova sezona Centra urbane kulture Kino Šiška v Ljubljani se bo začela s praznovanjem šeste obletnice in s koncertno premiero prvenca skupine Your Gay Thoughts The Watercolors.
Premiera igre dramatičarke in dramaturginje Simone Semenič, letošnje Grumove nagrajenke za najboljše novo dramsko besedilo leta 2015, z naslovom ''sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije'' v režiji Diega de Bree v Mestnem gledališču ljubljanskem. Premiera dramskega prvenca večkrat nagrajenega pisatelja in prevajalca Andreja E. Skubica ''Hura, Nosferatu!'' v režiji Simone Semenič v SNG Nova Gorica. Štirje časi, filozofsko-pisateljski projekt brez prave primerjave v sodobni slovenski literaturi, je pri Cankarjevi založbi začel nastajati leta 2002 s knjigo Pomlad, danes pa so izdali zadnji del obsežne tetralogije avtorja, profesorja dr. Marka Uršiča, z naslovom Zima in s podnaslovom O sencah.
Pogovarjali smo se z letošnjo prejemnico nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo Dunjo Klemenc: eno prvih profesionalnih slovenskih filmskih producentk z dolgoletnimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi (med drugim je bila kropoducentka tujejezičnega in z oskarjem nagrajenega filma Nikogaršnja zemlja), govorili pa smo tudi z vodjo festivala Igorjem Prasslom in z Janom Marinom, članom razširjene ekipe AKTV (Akademske televizije) Akademije za gledališče, radio, film in televizijo: ta bo do 20. septembra zagotavljala neposredni prenos festivalskega dogajanja.
8. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije v Mariboru Prvi dnevi kočevarske kulture v Kočevskih Poljanah v občini Dolenjske Toplice 17. mednarodni festival ustvarjalnosti Cmakájne v Cerknem Slikarska razstava ''Pokojninski steber'' Matjaža Stražarja v Ulični galeriji v Ljubljani
Shinafest v Idriji. Premiera predstave Medeja, Medeja, Medeja v režiji Mateje Kokol (MGL in AGRFT) Nadaljevanje Bienala lutkovnih ustvarjalcev v Mariboru. Razstava Oblikovalske identitete v CD.
Neveljaven email naslov