Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
O festivalu šansonov La vie en Rose, urbanem plesnem filmu Razpotja in glasbeno-lutkovni predstavi Rešilni čoln.
V Mestnem muzeju Ljubljana bodo 2000 let od prve urbane poselitve območja Ljubljane obeležili z razstavo Emona: mesto v imperiju. Pogovarjali smo se s kustosinjo in soavtorico razstave dr. Bernardo Županek.V oddaji pa tudi o 5. festivalu narečne književnosti Dialekta 2014.
Začenjajo se festivali Druga godba, JazZagorje in Fotonični trenutki-Mesec fotografije 2014.
Mednarodna potujoča umetniška manifestacija ''Pajek v belem'' se je po uspešno izvedenih edicijah, ki so letos potekale marca v Bruslju, aprila v Lyonu in Berlinu ter maja v Atenah, vrnila v Ljubljano. V stari elektrarni bodo umetniki bodo potegnili novo nit v pajčevini z dogodkom ''White spider – Pajek v belem''. Na ogled bo tudi premiera solističnega projekta ''Bela'' slovenskega plesalca in koreografa Mateja Kejžarja. V okviru zasavskega festivala scenskih umetnosti Rdeči Revirji pa bo v Delavskem domu v Trbovljah premiera performansa Nevena Korde z naslovom ''Alter Faust''.
Amor Omnia Vincit* - Ljubezen premaga vse - 36. premiera Anton Podbevšek Teatra v Novem mestu. Knjižni novosti ( '' Živalska farma'', ki jo ilustriral Peter Škerl ter, ''Hlapec Jernej in njegova pravica'', ki jo ilustriral Damijan Stepančič ) ter prodajna razstava tujih otroških knjig Bologna po Bologni v knjigarni Konzorcij. Razstava '' Spomin na Emono '' – projekt oddelka za restavratorstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani v Steklenem atriju Mestne hiše.
Po koncu 67. mednarodnega filmskega festivala v Cannesu. Novosti založbe Mladinska knjiga, predvsem nova pesniška zbirka Biti človek Cirila Zlobca. Projekt Masaža ega v galeriji Aksioma.
12. mednarodni festival ''Rdeči revirji'' bo tokrat že drugič zasavski. Festival, ki ga vsa leta organizira Zavod Vitkar, se je s predstavo Sijaj sinoči začel v Hrastniku. Od tam pa se bo – tako kot lani – razširil tudi v Trbovlje in Zagorje. Na 8. Gledališkem festivalu Prelet v Ljubljani bo Gledališče Glej na Šuštarskem mostu premierno predstavilo projekt Jaše Kocelija ''Na most''. ''Garderober'' je zadnja premiera letošnje sezone Drame SNG Maribor. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki v nekdanji samostanski cerkvi predstavljajo razstavo Milana Eriča in Zvonka Čoha z naslovom ''Koprnenje po svetlobi''.
19. mednarodni glasbeni festival Jazz Cerkno, ki se bo začel danes s koncertom bobnarja Žana Tetičkoviča in Big Banda RTV Slovenija, bo v treh dneh občinstvu ponudil široko paleto pristopov in poetik, od bigbandovske variacije na balkanske muzike, prek odbitih prepletanj med jazzom in art rockom, reggaejem, funkom, noisom ali klasiko, atmosfersko filmsko muziko in brazilskimi ritmi, vse tja do neugnanih spontanih improvizacij. 12. mednarodni scenski festival Rdeči Revirji v Zasavju se bo začel v Hrastniku s plesno predstavo Sijaj skupine Fourklor, intermedijsko instalacijo V.A.T. in Svetlobno gverilo. Slovensko narodno gledališče Nova Gorica s predstavo ''Norci iz Valencije'' španskega baročnega pisca Lopeja de Vege zaključuje sezono, ki jo je naslovilo ''Različno pravično''. V romanskem palaciju ptujskega gradu si lahko ogledate razstavo ''Vse stvari štejejo ( v majhnih količinah)… mlajša železna doba na Ptuju in v njegovi okolici''.
Na 8. gledališkem festivalu ''Prelet '', ki ga pripravljata Slovensko mladinsko gledališče in Gledališče Glej, bo od 22. do 29. maja na ogled šestnajst gledaliških predstav, zraven pa še številni spremljevalni dogodki. Podpornica letošnjega Preleta je Mestna občina Ljubljana, gostiteljica generalne skupščine mednarodne mreže mest zatočišč za preganjane pisatelje ICORN. Leto 2014 so v celjskem Pokrajinskem muzeju razglasili za leto Barbare Celjske, ki je pred 600 leti postala nemška kraljica. Podobo in zgodovinsko vlogo te znamenite in vplivne predstavnice celjske knežje rodbine do konca junija predstavlja razstava na prostem pred Narodnim domom. Ob 850-letnici prve pisne omembe Maribora je na Piramidi, kjer so arheologi našli ostanke srednjeveškega gradu Gornji Maribor, na ogled razstava fotografij o izkopaninah in o izjemnih arheoloških najdbah, ki nam na povsem nov način približujejo pomembno preteklost Maribora.
Na festivalu ''Vizije'' se v Novi Gorici predstavljajo najboljše mladinske gledališke, lutkovne in rock skupine iz Slovenije. Mednarodni plesni ansambel EnKnapGroup bo v Centru kulture Španski borci premierno uprizoril prvo predstavo za najmlajše gledalce - ''Hudo mravljico''. Akademska folklorna skupina France Marolt je pripravila 66. letni koncert - ''Prinašalci'. 18. maj - mednarodni dan muzejev - praznujejo muzeji po vsem svetu.
Zvezda torkovih Kulturnic je fotograf Josef Koudelka, ki se v Ljubljani predsatvlja z razastavo Sledi, za glasbene navdušence so tu Karandila Junior, za knjižne molje pa Liber.ac.
Desetnico, nagrado Društva slovenskih pisateljev za najboljše otroško ali mladinsko delo, je prejel Vinko Möderndorfer za knjigo ''Kot v filmu''. Mladinski roman je zgodba o zorenju, ki z lucidnostjo in pretanjenim humorjem razkriva žal vse prepogosto stisko otrok ob razpadu družine. Različne zgodbe nam razkrivajo tudi gledališke uprizoritve. V Lutkovnem gledališču Maribor bo premiera zadnje lutkovne predstave v tej sezoni '' Zlata ptica''. V Lutkovnem gledališču Ljubljana pa premiera predstave ''Štiri črne mravljice''. Rdeča nit razstave ''Prečenja'' v Mednarodnem grafičnem likovnem centru je preizpraševanje vloge medija – grafike.
Nina Zagoričnik pred začetkom najslavnejšega filmskega festivala na svetu, že 67. po vrsti.
Najprej o začetku konferenčnega dela zagrebškega Subversive festivala, na katerem je udeležbo odpovedal naš sociolog Rastko Močnik. O tem z koordinatorico Dunjo Matić. V drugem delu oddaje pa o prvencu Aleša Štegra Odpusti. Gre za roman, ki se dogaja v Mariboru v času, ko je ta imel naziv Evropska prestolnica kulture 2012.
Tokrat smo predstavili radijsko igro Obiski, novosti založbe Beletrina in film Odmevi časa.
"Podobe telesa / Körperbilder'' je naslov skupne razstave dveh galerij: Koroške galerije likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca in Galerije Wernerja Berga iz Pliberka na avstrijskem Koroškem. Slovenska premiera nove drame francoske dramatičarke in pisateljice Yasmine Reza z naslovom ''Kako poveš, kar si odigral'' bo zadnja premiera te gledališke sezone v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Feliks S.Murr bo svoj prvenec ''Rekviem v F-molu" premierno predstavil v Slovenskem mladinskem gledališču.
"Podobe telesa / Körperbilder'' je naslov skupne razstave dveh galerij: Koroške galerije likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca in Galerije Wernerja Berga iz Pliberka na avstrijskem Koroškem. Slovenska premiera nove drame francoske dramatičarke in pisateljice Yasmine Reza z naslovom ''Kako poveš, kar si odigral'' bo zadnja premiera te gledališke sezone v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Feliks S.Murr bo svoj prvenec ''Rekviem v F-molu" premierno predstavil v Slovenskem mladinskem gledališču.
65 let Mariborske knjižnice ter strokovno srečanje konzervatorjev, restavratorjev.
Neveljaven email naslov