Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prostor 19: Arhitekturni natečaji pomenijo razvoj stroke

25.03.2021

Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo. "Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti

Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti

Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.

"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev."  – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof

V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine

Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".

Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.

 "Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek

"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar

"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." Klara Bohinc

"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič

"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič

 

 

 


Prostor 19: Arhitekturni natečaji pomenijo razvoj stroke

25.03.2021

Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo. "Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti

Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti

Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.

"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev."  – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof

V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine

Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".

Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.

 "Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek

"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar

"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." Klara Bohinc

"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič

"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič

 

 

 


03.04.2014

Goga in zdrava predstava

Založba Goga predstavlja nove knjižne izdaje, med njimi napeto branje pisateljice in igralke Maje Gal Štromar - roman Potaknjenci. Tu je tudi nov roman jugoslovanskega klasika Danila Kiša z naslovom Peščena ura. Obiskali pa smo tudi Zdrav predstavo, ki je nastala v okviru projekta BiTeater.


02.04.2014

Kulturnice 2. april

Praznovanju 2. aprila, rojstnega dneva danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena in mednarodnega dneva knjig za otroke, se z različnimi dogodki pridružuje tudi slovenska sekcija Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY s Pionirsko - centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo. SNG Nova Gorica kot predzadnjo premiero na oder postavlja komično enodejanko angleškega dramatika Toma Stopparda ''Po Magrittu''.


01.04.2014

Kulturnice 1.april

Tokratne kulturnice prinašajo smeh, odprtje novega stand-up kluba 10ka in razstava zbadljivih zapisov Wasted Rite.


31.03.2014

Usoda slovenske knjigarne v Trstu

Napoved koncerta The Tiptons sax qartet v Ljubljani. O nejasni usodi slovenske knjigarne v Trstu poroča Mirjam Muženič. Ob koncu oddaje pa še napoved kulturnega dogajanja v prihajajočih dneh.


28.03.2014

ZOOM

ZOOM osmi vseslovesnki festival osnovnošolskih in srednješolskih filmov. Premiera baleta Carmen v SNG Maribor.


27.03.2014

Gledališče

Svetovni dan gledališča, ki ga je leta 1961 razglasil Mednarodni gledališki inštitut, je 27 marec. Združenje dramskih umetnikov Slovenije bo podelilo strokovna priznanja letošnjim dobitnikom na slavnostni otvoritvi Tedna slovenske drame 2014 v Prešernovem gledališču v Kranju. 44. Teden slovenske drame se začenja s premiero dela Svetlane Makarovič Mrtvec pride po ljubico v režiji Jerneja Lorencija. V Slovenskem mladinskem gledališču Dario Varga premierno predstavlja gledališki avtoportret Zakulisje prvakov. V Gledališču Glej se s premiero predstave Jaz Jaz Jaz Jaz začenja tridelni gledališki projekt Nemo mesto, ki nastaja v okviru rezidence režiserja Jaše Kocelija.


27.03.2014

Gledališče

Svetovni dan gledališča, ki ga je leta 1961 razglasil Mednarodni gledališki inštitut, je 27 marec. Združenje dramskih umetnikov Slovenije bo podelilo strokovna priznanja letošnjim dobitnikom na slavnostni otvoritvi Tedna slovenske drame 2014 v Prešernovem gledališču v Kranju. 44. Teden slovenske drame se začenja s premiero dela Svetlane Makarovič Mrtvec pride po ljubico v režiji Jerneja Lorencija. V Slovenskem mladinskem gledališču Dario Varga premierno predstavlja gledališki avtoportret Zakulisje prvakov. V Gledališču Glej se s premiero predstave Jaz Jaz Jaz Jaz začenja tridelni gledališki projekt Nemo mesto, ki nastaja v okviru rezidence režiserja Jaše Kocelija.


26.03.2014

Filmi; Pepelka

Celovečerni prvenec ''Diego Star'', ki je svetovno premiero doživel na Rotterdamskem filmskem festivalu, slovensko pa na festivalu Izola otok, je včeraj v Kinodvoru na festivalu Frankofonija 2014 predstavil mladi kanadski režiser Frédérick Pelletier. Različne vidike filma v času in prostoru razkrivajo tri nove knjižne izdaje Slovenske kinoteke: mednarodna izdaja ''Lubitsch Can't Wait'' (prva samostojna izdaja Slovenske kinoteke, ki stopa na svetovni trg filmske teorije oz. filozofije) ter knjiga Andreja Špraha ''Neuklonljivost vizije: politični dokumentarni film po drugi svetovni vojni'' in knjiga, ki sodi med ključna filmsko-teoretska dela novega tisočletja, delo italijanskega filmskega teoretika Francesca Casettija z naslovom ''Oko 20. stoletja''. Na oder Lutkovnega gledališča v Ljubljani danes premierno stopa ''Pepelka''. Novo predstavo za otroke, starejše od pet let, je režirala Ivana Djilas.


25.03.2014

Nove otroške knjige, dobri stari zanič filmi in praznovanje skupine Nomenklatura

V tokratnih Kulturnicah smo se podali od otroške literature in novosti Mladinske knjige do camp oziroma spodletelih in s tem zanič poskusov iz polja umetnosti, ki jih je predstavil Robert Kuret, pa vse do skupine slovenskih pesniških klasikov, ki so praznovali 40. obletnico avantgardne skupine Nomenklatura.


24.03.2014

Znanost in umetnost

Dvakrat o povezovanju znanosti in umetnosti. Niz koncertov ob svetovnem dnevu tuberkoloze. Razstava Metke Krašovec ob 22 Štefanovih dnevih. V oddaji pa tudi o razstavi Krispan akademskega slikarja Jožeta marinča in napoved predstave Edith - The Show.


24.03.2014

Znanost in umetnost

Dvakrat o povezovanju znanosti in umetnosti. Niz koncertov ob svetovnem dnevu tuberkoloze. Razstava Metke Krašovec ob 22 Štefanovih dnevih. V oddaji pa tudi o razstavi Krispan akademskega slikarja Jožeta marinča in napoved predstave Edith - The Show.


21.03.2014

Poezija ter Mumija in krokodil

Ob svetovnem dnevu poezije o novi zbirki Ljubezenski triptih Neže Maurer. Pa tudi o razstavi Mumija in krokodil v Narodnem muzeju v Ljubljani.


20.03.2014

Kino; Gore; Parafraze

S slavnostno predpremiero filma Wesa Andersona Grand Budapest Hotel se nadaljuje projekt ''Leto kina''. ''Slovenske gore v objektivu letnih časov'' nam razkriva nova monografija Cankarjeve založbe. Četrta bienalna državna tematska razstava ''Parafraze'' je na ogled v Posavskem muzeju v Brežicah.


19.03.2014

Pravljice danes

V Ljubljani se danes, na svetovni dan pripovedništva, začenja letošnji že 17-i pripovedovalski festival Pravljice danes. Njegov namen je poslušalcem ponuditi dovolj izbrano pripovedovanje, da bodo v njem uživali in začutili, kakšno moč nosita v sebi naravno govorjena beseda in tišina. Pripovedi iz bogatega ljudskega izročila bodo oživili pripovedovalci različnih strok in generacij. Različne zgodbe lahko tudi beremo v knjigah. Tri novosti založbe Sanje prinašajo tokrat znanstveno fantastiko, spomine na nedavno preteklost ter sodoben govor.


18.03.2014

Večni Srečko Kosovel

Pred natanko 110. leti se je rodil eden najbolj prepoznavnih, nenavadnih, izvirnih Slovencev. "Jaz sem rdeča raketa." Tako se je (tudi) opisoval Srečko Kosovel. Za nas pa ga je tokrat opisal Dragan Živadinov.


13.03.2014

16. Festival dokumentarnega filma

Pregled in napoved programa letošnjega 16. festivala dokumentarnega filma. Gost: Simon Popek. V oddaji pa tudi o premieri Verdijeve opere Ples v maskah.


12.03.2014

Mentor, Zgodbe, Nostalgija

''Mentor'' je še vedno edina literarno-mentorska revija pri nas. Pred 35-imi leti jo je zasnoval urednik, pisatelj in dramatik Peter Božič, njena urednica je bila poleg Petra Božiča še Dragica Breskvar Vesković. Za revijo so v teh letih pisala mnoga znana imena iz literarnega sveta. In tudi danes ostaja revija Mentor kljub vsebinski prenovi in likovni osvežitvi zvesta svojemu poslanstvu: podpori mladim in neuveljavljenim literatom ter njihovim mentorjem. ''Zgodbe mesta in neba'' v mariborski Galeriji Media Nox predstavlja mlajša avtorica Katja Hrvatin Jazbec. Zgodbo o snemanju filma ''Nostalgija'' režiserja Andreja Tarkovskega nam razkriva razstava fotografij Deborah Beer, ki je v Ljubljani doživela svetovno premiero. Razstava Nostalgijja je do 30. aprila na ogled v Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoliju. Filmsko mojstrovino Andreja Tarkovskega Nostalgija pa si lahko v Slovenski Kinoteki ogledate danes, 12. marca.


11.03.2014

Dnevi slovenske glasbe in filmski festivali

29. dnevi slovenske glasbe, dnevi etnografskega filma in tretji festival frankofonskega filma.


Stran 88 od 121
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov