Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nove filmske stvaritve bo 32. ljubljanski mednarodni filmski festival LIFFe predstavil med 11. in do 21. novembrom. V desetih programskih sklopih bo na ogled okoli 80 celovečercev in 16 kratkih filmov. Po lanski spletni različici bo letošnja hibridna: v kinodvoranah v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu ter na spletu.
32. LIFFe s hibridno različico: 80 celovečernih in 16 kratkih filmov
Nove filmske stvaritve bo 32. Ljubljanski mednarodni filmski festival LIFFe predstavil med 10. in 21. novembrom. V desetih programskih sklopih bo na ogled okoli 80 celovečercev in 16 kratkih filmov. Po lanski spletni različici bo letošnja hibridna: v kinodvoranah v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu ter na spletu.
Zaradi novih veljavnih ukrepov za zajezitev širjenja epidemije se je zasedenost kinodvoran omejila na petdeset odstotkov. Od 80 celovečercev jih bo tudi s tem namenom več, kar 45, na voljo za spletni ogled. Kot pove Simon Popek, programski direktor festivala LIFFe, po navadi prodajo 60 odstotkov vstopnic, letos pa so bili kupci malo bolj zadržani. Največ povpraševanja je bilo po vstopnicah za film Francoska depeša, Vzporedni materi in Prasica, slabšalni izraz za žensko. Ta ima tudi dovoljenje za spletno predvajanje.
"Nosilna tema letos so avtorice, ustvarjalke. V festivalskem krogotoku je bilo prvič vidno, da je v ponudbi opazen porast deleža režiserk. Tu je moralo priti do nekih sistemskih sprememb, kar je dobrodošla novica."
Po navadi na LIFFu zavrtijo 100 celovečercev, letos jih bo manj tudi zato, ker je po projekcijah treba prezračiti in razkužiti dvorane.
"Obiskovalce prosimo, da se na festival odpravijo malenkost prej, da se na vhodih opravi PCT-pregled z osebnimi dokumenti. Tudi sedežni red ne velja več. Malo bo treba biti potrpežljiv, ker so spremembe kar radikalne, letos tik pred zdajci. Upamo, da čim bolj nemoteno izpeljemo festival."
Nove filmske stvaritve bo 32. ljubljanski mednarodni filmski festival LIFFe predstavil med 11. in do 21. novembrom. V desetih programskih sklopih bo na ogled okoli 80 celovečercev in 16 kratkih filmov. Po lanski spletni različici bo letošnja hibridna: v kinodvoranah v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu ter na spletu.
32. LIFFe s hibridno različico: 80 celovečernih in 16 kratkih filmov
Nove filmske stvaritve bo 32. Ljubljanski mednarodni filmski festival LIFFe predstavil med 10. in 21. novembrom. V desetih programskih sklopih bo na ogled okoli 80 celovečercev in 16 kratkih filmov. Po lanski spletni različici bo letošnja hibridna: v kinodvoranah v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu ter na spletu.
Zaradi novih veljavnih ukrepov za zajezitev širjenja epidemije se je zasedenost kinodvoran omejila na petdeset odstotkov. Od 80 celovečercev jih bo tudi s tem namenom več, kar 45, na voljo za spletni ogled. Kot pove Simon Popek, programski direktor festivala LIFFe, po navadi prodajo 60 odstotkov vstopnic, letos pa so bili kupci malo bolj zadržani. Največ povpraševanja je bilo po vstopnicah za film Francoska depeša, Vzporedni materi in Prasica, slabšalni izraz za žensko. Ta ima tudi dovoljenje za spletno predvajanje.
"Nosilna tema letos so avtorice, ustvarjalke. V festivalskem krogotoku je bilo prvič vidno, da je v ponudbi opazen porast deleža režiserk. Tu je moralo priti do nekih sistemskih sprememb, kar je dobrodošla novica."
Po navadi na LIFFu zavrtijo 100 celovečercev, letos jih bo manj tudi zato, ker je po projekcijah treba prezračiti in razkužiti dvorane.
"Obiskovalce prosimo, da se na festival odpravijo malenkost prej, da se na vhodih opravi PCT-pregled z osebnimi dokumenti. Tudi sedežni red ne velja več. Malo bo treba biti potrpežljiv, ker so spremembe kar radikalne, letos tik pred zdajci. Upamo, da čim bolj nemoteno izpeljemo festival."
Vila Ebenspanger ali Pisateljska vila, Vila na Tomšičevi 12, Sedež Društva slovenskih pisateljev, je tudi stavba, kjer je nastal osnutek prve slovenske ustave. Zgrajena pred skoraj 150 leti in se nahaja med najbolj elitnimi stavbami prestolnice kot so Moderna galerija, SNG Opera in balet in Narodna galerija. V zbirki Umetnine v žepu, ki jo izdaja Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU je zgodovinarka Barbara Vodopivec zaokrožila prvo strnjeno pripoved o tej hiši. Najprej je bila zgrajena kot najemna vila, svojo modernistično podobo je dobila med obema vojnama. Zgodovinarka Barbara Vodopivec o Pisateljski vili na Tomšičevi v Ljubljani kot pomembnem arhitekturnem spomeniku.
Med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada je tudi slikar oziroma vizualni umetnik Dušan Kirbiš, ki te dni razstavlja v Galeriji Murska Sobota. Razstava Predmeti in podobe bo na ogled še do 23. marca, kustos in direktor murskosoboške Galerije Robert Inhof je o njej med drugim zapisal, da na specifičen način sintetizira in zgosti celotno umetnikovo dosedanje ustvarjanje, pa četudi ne gre za pregledno razstavo.
Po kapitulaciji Italije se je na Cerkljanskem razmahnilo narodno osvobodilno gibanje, tam je nastalo osvobojeno ozemlje in razvijati so se začele mnogokatere dejavnosti. Ob koncu januarja leta 1945 so tam pripravili pravo partizansko zimsko olimpijado. Te se je udeležilo več kot 40 partizanov, ki so tekmovali v veleslalomu, patruljnem teku in skokih, tekmovanje pa si je ogledalo več kot 1.000 gledalcev.
Tržaški filmski festival nastal ob padcu berlinskega zida. Do danes pa je prerasel v pravi evropski festival. Med enajsterico igranih celovečercev v tekmovalnem programu je tudi najnovejši film režiserja Matevža Luzarja Orkester, ki je bil mednarodnemu občinstvu premierno predstavljen lani na nemškem filmskem festivalu Cottbus. Slovenijo poleg Luzarjevega Orkestra zastopajo še dokumentarni film Odpuščanja Marije Zidar in manjšinski koprodukcijski film Kazenski strel Roka Bička. V sklopu festivala poteka tudi koprodukcijsko srečanje Ko vzhod sreča zahod. To je priložnost za uresničitev marsikatere filmske zgodbe, kakršen je letos tudi projekt Fantasy Katarine Rešek - Kukle.
Se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste namesto čigumija žvečili nogavico deževnika Sandija, da ste se na morju žogali s tunom in ga tako izkoriščali, da vas je na koncu pustil na samotnem otoku? Ne? Ampak gotovo ste pa hlinili likovno nadarjenost, ko ste prijatelju za rojstni dan podarili najlepši portret ljubkega kužka, v resnici pa ste le barvali po predlogi s številkami? Takšne so dogodivščine Ane in Froge stripovskih junakinj, ki bosta skupaj s prijatelji oživeli na Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Pri založbi VigeVageKnjige so se v sodelovanju z igralcema Mio Skrbinac in Vorancem Bohom odločili, da svojemu najmlajšemu občinstvu pripravijo glasbeno predstavo.
Igor Plohl je prototip človeka, ki zmore marsikaj. Po nesrečnem padcu z lestve je postal paraplegik in v življenju najprej ni videl prav nobenega smisla več. A sta ga vztrajnost in trma gnali naprej, da tako rekoč vse, kar je počel pred nesrečo, počne tudi danes. Tudi poučuje. Tega, da ne bo nikoli več učil, se je profesor geografije in sociologije, magister znanosti po nesreči namreč zelo bal. Dogodek pa ga je zaznamoval tudi v literarnem smislu, začel je pisati pravljice o Levu Rogiju, s katerimi otroke ozavešča o invalidnosti. Kaj pa Igor Plohl priporoča v branje?
V Centru in Galeriji P74 v Ljubljani je do 2. februarja na ogled samostojna razstava Lene Lekše, aktualne dobitnice nagrade skupine OHO za vizualne umetnike do 40. leta starosti. Lene Lekše se predstavlja z novim delom, interaktivno instalacijo Serendipitously, za katero je bilo ključno njeno bivanje v rezidenci v New Yorku.
Miheličeva galerija na Ptuju gosti medmuzejsko razstavo Ženske zgodbe – mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete. Dvanajst zgodb pripoveduje o osebnostih in mitih in ne izključuje posameznic, ki so v naši zavesti kot kolektiv, kot delavke. Slikarka Tina Konec iz Oplotnice predstavlja v razstavišču Studio mariborske Umetnostne galerije serijo najnovejših risb in videa z naslovom Evergreen. Razstava je njen poklon naravi in drevesom na domačem Pohorju.
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji. O življenju in delu svetovljanskega umetnika se pogovarjamo s kustosom Andrejem Smrekarjem.
Današnje knjižno priporočilo nam bo povedala Stajka Skrbinšek, ki je tudi sama napisala knjigo nekako podobnega žanra življenjskih zgodb, kot bo priporočena. V svoji knjigi NOVA JAZ (Ko je rak samo še morska žival), je opisala izkušnjo, kako je premagala raka in s svojo zgodbo daje upanje in pogum tudi drugim bolnikom in bolnicam, ki se spoprijemajo z boleznijo. Stajka Skrbinšek pa v branje priporoča knjigo, Kako izgoreti, kreativnega direktorja, predavatelja in knjižnega avtorja Aljoše Bagole.
Ali je lahko neka katastrofa kot je potres, hkrati priložnost za mesto? To temo so skupaj s svojimi mentorji obravnavali študentje Fakultete za arhitekturo v sodelovanju treh seminarjev: Roka Žnideršiča, Vasje Peroviča in Tadeja Glažarja. Nastale študije in vizije so izjemno zanimive, pravi Nina Zagoričnik, ki se je srečala z nekaterimi študenti in mentorji.
V Slovenski kinoteki v januarskem programu z novim ciklom Napad smeha! sprožajo smeh in druga agregatna stanja zavesti s filmi različnih režiserjev iz različnih časov. V ciklu Fokus bodo dela francoskega pisatelja, fotografa, režiserja dokumentarnega filma multimedijskega umetnika in filmskega esejista Chrisa Markerja. Med drugim predstavljajo tudi nove nakupe Slovenske kinoteke, nove domače filme različnih žanrov in dolžin v okviru programa Odprto platno in sodelovanje z različnimi institucijami.
Arhitekturo izrisujejo sence, zato imata arhitektura in svetloba posebno razmerje. Odnos do svetlobe se spreminja, še posebej v zimskem času. Odstiramo zimske poglede v naravi in na ulici, se ukvarjamo z različnimi vrstami osvetlitve in svetlobnim onesnaževanjem. Gosti oddaje so arhitekti Miloš Kosec, Maruša Zorec in Andraž Keršič.
Ameriški režiser Wes Anderson ima verjetno enega najbolj prepoznavnih slogov in načinov režiranja ter upovedovanja zgodb. Filmi so vedno polni detajlov, pastelnih barv, premišljeno izbrane glasbe, vse je zelo natančno dodelano. Če se nekateri drugi režiserji trudijo prikazati film kot nekaj resničnega, je pri Andersonu ravno nasprotno. Po dveh letih čakanja tudi Slovenijo dosegel njegov najnovejši film. Francoska depeša. Premierno bi moral biti prikazan na canskem festivalu leta 2020, vendar je bil zaradi pandemije prestavljen na leto pozneje. Wes Anderson si je dolgo želel posneti film o ameriški reviji New Yorker, prav tako pa je sanjal o francoskem filmu. Oboje je združil v Francoski depeši. Film so nekateri kritiki označili za ljubezensko pismo novinarjem. Ljubitelji njegovega sloga bodo zagotovo prišli na svoj račun, mogoče še preveč, saj pravijo, da je to najbolj andersonovski film do zdaj. Ana Šturm, odgovorna urednica Ekrana in soustvarjalka podkasta Filmflow: "Nor ritem, dogaja se veliko stvari, štiri zgodbe v enem filmu. Je pa treba Wesove filme gledati večkrat. Vsakič znova najdeš nove detajle."
Prva predstava med pandemijo, ki je bila predvajana po vsem svetu prek interneta in pred prazno dvorano, je bila opera Carmen Georgesa Bizeta. Eno od glavnih vlog je v berlinski operi pel mladi slovenski baritonist Jaka Mihelač, ki si je Berlin zaradi glasbe izbral za svoj drugi dom. Kako poteka življenje in delo med pandemijo, kaj pričakuje od leta 2022.
Prof. dr. Gregor Majdič je rektor ljubljanske univerze. In redni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani in Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, ki se v svojih raziskavah med drugim ukvarja z razlikami v možganih med spoloma in dolgotrajnimi vplivi stresa na možgane; pa tudi z raziskovanjem matičnih celic in regenerativne medicine, predvsem z možnostjo uporabe za zdravljenje pri živalih. Poleg znanstvenega dela so njegova strast tudi popotovanja in pisanje - znanstvenih člankov in knjig.
Po poteh slovenjgraških baročnih slikarjev Straussov vodi nova občasna razstava Strauss Pinxit v Koroškem pokrajinskem muzeju. Predstavlja življenje in delo Janeza Andreja Straussa, Janeza Straussa in Franca Mihaela Straussa, slikarjev in nekdanjih dejavnih meščanov. Razstava med drugim vključuje tudi prispevek umetnostnozgodovinske stroke, ki je z raziskovanjem to slovenjgraško družino umestila ob bok osrednjim baročnim slikarjem pri nas.
Esad Babačič je poet, pisec, pevec pri punk skupini Via Ofenziva, košarkar in proletarec. Je avtor številnih pesniških zbirk, zadnja med njimi je “Zamenite mi glavo, antologija slovenske punk poezije.”
Razstavo Eve Šuster z naslovom "Saba, porota je iluzija časa" si lahko v Bežigrajski galeriji 1 ogledate do 6. januarja. Bežigrajska galerija še danes in jutri na svojem YouTube kanalu predstavlja dogodka glasbeno-video festivala Ozvočenje 19. Leto 2021 pa bodo zaokrožili s pregledno razstavo ob 45-letnici Bežigrajske galerije, ki je posvečena enemu najpomembnejših in inovativnih umetnikov slovenske umetnosti 20. stoletja. Pregledno razstavo slik Marka Šuštaršiča "Od pokrajin do pokrajin" bodo v Bežigrajski galeriji 2 odprli 30. decembra.
Galeriji Hermana Pečariča v Piranu je na ogled razstava Miha Maleš: Piranska leta, 1955–1980. Barvite monotipije, gravure in fotografije, ki jih je Maleš ustvaril v Piranu pred pol stoletja, predstavljajo tedanje življenje v mestu in so prvič na ogled na razstavi v piranski galeriji. Festival Ozvočenje 19 s koncerti avtorske glasbe nadaljuje 44-letno tradicijo Bežigrajske galerije v Ljubljani.
Neveljaven email naslov