Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nove filmske stvaritve bo 32. ljubljanski mednarodni filmski festival LIFFe predstavil med 11. in do 21. novembrom. V desetih programskih sklopih bo na ogled okoli 80 celovečercev in 16 kratkih filmov. Po lanski spletni različici bo letošnja hibridna: v kinodvoranah v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu ter na spletu.
32. LIFFe s hibridno različico: 80 celovečernih in 16 kratkih filmov
Nove filmske stvaritve bo 32. Ljubljanski mednarodni filmski festival LIFFe predstavil med 10. in 21. novembrom. V desetih programskih sklopih bo na ogled okoli 80 celovečercev in 16 kratkih filmov. Po lanski spletni različici bo letošnja hibridna: v kinodvoranah v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu ter na spletu.
Zaradi novih veljavnih ukrepov za zajezitev širjenja epidemije se je zasedenost kinodvoran omejila na petdeset odstotkov. Od 80 celovečercev jih bo tudi s tem namenom več, kar 45, na voljo za spletni ogled. Kot pove Simon Popek, programski direktor festivala LIFFe, po navadi prodajo 60 odstotkov vstopnic, letos pa so bili kupci malo bolj zadržani. Največ povpraševanja je bilo po vstopnicah za film Francoska depeša, Vzporedni materi in Prasica, slabšalni izraz za žensko. Ta ima tudi dovoljenje za spletno predvajanje.
"Nosilna tema letos so avtorice, ustvarjalke. V festivalskem krogotoku je bilo prvič vidno, da je v ponudbi opazen porast deleža režiserk. Tu je moralo priti do nekih sistemskih sprememb, kar je dobrodošla novica."
Po navadi na LIFFu zavrtijo 100 celovečercev, letos jih bo manj tudi zato, ker je po projekcijah treba prezračiti in razkužiti dvorane.
"Obiskovalce prosimo, da se na festival odpravijo malenkost prej, da se na vhodih opravi PCT-pregled z osebnimi dokumenti. Tudi sedežni red ne velja več. Malo bo treba biti potrpežljiv, ker so spremembe kar radikalne, letos tik pred zdajci. Upamo, da čim bolj nemoteno izpeljemo festival."
Nove filmske stvaritve bo 32. ljubljanski mednarodni filmski festival LIFFe predstavil med 11. in do 21. novembrom. V desetih programskih sklopih bo na ogled okoli 80 celovečercev in 16 kratkih filmov. Po lanski spletni različici bo letošnja hibridna: v kinodvoranah v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu ter na spletu.
32. LIFFe s hibridno različico: 80 celovečernih in 16 kratkih filmov
Nove filmske stvaritve bo 32. Ljubljanski mednarodni filmski festival LIFFe predstavil med 10. in 21. novembrom. V desetih programskih sklopih bo na ogled okoli 80 celovečercev in 16 kratkih filmov. Po lanski spletni različici bo letošnja hibridna: v kinodvoranah v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu ter na spletu.
Zaradi novih veljavnih ukrepov za zajezitev širjenja epidemije se je zasedenost kinodvoran omejila na petdeset odstotkov. Od 80 celovečercev jih bo tudi s tem namenom več, kar 45, na voljo za spletni ogled. Kot pove Simon Popek, programski direktor festivala LIFFe, po navadi prodajo 60 odstotkov vstopnic, letos pa so bili kupci malo bolj zadržani. Največ povpraševanja je bilo po vstopnicah za film Francoska depeša, Vzporedni materi in Prasica, slabšalni izraz za žensko. Ta ima tudi dovoljenje za spletno predvajanje.
"Nosilna tema letos so avtorice, ustvarjalke. V festivalskem krogotoku je bilo prvič vidno, da je v ponudbi opazen porast deleža režiserk. Tu je moralo priti do nekih sistemskih sprememb, kar je dobrodošla novica."
Po navadi na LIFFu zavrtijo 100 celovečercev, letos jih bo manj tudi zato, ker je po projekcijah treba prezračiti in razkužiti dvorane.
"Obiskovalce prosimo, da se na festival odpravijo malenkost prej, da se na vhodih opravi PCT-pregled z osebnimi dokumenti. Tudi sedežni red ne velja več. Malo bo treba biti potrpežljiv, ker so spremembe kar radikalne, letos tik pred zdajci. Upamo, da čim bolj nemoteno izpeljemo festival."
V Sarajevu se bo v petek končal 27. filmski festival, ki je po lanski spletni izvedbi znova zaživel v živo. Poleg koprodukcijskega prispevka pri filmu Morena se je Slovenija v tekmovalnem programu predstavila še z dokumentarcem režiserke Marije Zidar Odpuščanje, ki bo ob Mateji Valentinčič gostja oddaje.
"Če ne drugače, je treba brati takšne majhne knjižice, ker ko ti pade na glavo, te ne ubije. Take knjige je treba brati zvečer v postelji. Lažje zaspiš, kot če gledaš Umore na podeželju." Drago Mislej – Mef priporoča Sarajevski Marlboro Miljenka Jergovića.
24. mednarodni festival Mladi levi v Ljubljani bo med 20. in 29. avgustom gostil dvajset mednarodnih umetniških skupin in umetnikov ter osem slovenskih umetnikov in kolektivov, ki bodo z različnimi umetnostnimi zvrstmi predstavljali svoje zgodbe. Vse festivalske predstave in dogodke tokrat zaznamuje dialektičnost. Letošnji festival je tudi poklon Nevenki Koprivšek, ustanoviteljici zavoda Bunker in festivala Mladi levi.
Jazzinty že dve desetletji v Novo mesto privablja mlade glasbenike, mentorje in pedagoge z vsega sveta. Predstavlja eno prodornejših neformalnih izobraževanj na področju jazzovske glasbe. V preteklosti so se glasbenih delavnic udeleževali večinoma tujci, saj so se mladi glasbeniki izobraževali pred sprejemnimi izpiti na različnih konservatorjih po vsej Evropi. Z novim konceptom se glasbena delavnica in spremljajoč festivalski program osredotočata na predstavitev zapostavljenih in v pandemiji prizadetih mladih glasbenikov.
Nerina Kocijančič je filmska kritičarka in publicistka ter vodja promocije in distribucije pri Slovenskem filmskem centru. Za promocijo slovenskih filmov skrbi tudi na različnih malih in velikih filmskih festivalih. Te dni bo gostja Sarajevskega filmskega festivala, ki se začne prav nocoj. "Avgust je prežet s festivali na odprti sceni, kar je v tem post-covidnem času še kako pomembno," pravi Nerina Kocijančič: "lahko gledamo filme na velikem platnu in se družimo."
Festival, ki nosi ime po arhitektu Edvardu Ravnikarju, najvidnejšemu predstavniku slovenske moderne. Namen festivala je, pravi soorganizator Jošt Derlink, privabiti mlade bodoče strokovnjake ter osvetliti teme na drugačen in bolj sproščen način.
Glavni akterji filma so Dario Nožić Serini - Dacho, Luka Lah - Levanael in Matej Tunja, člani Kamniške glasbene trap skupine Matter. Ne igrajo samih sebe, pač pa fante iz bloka, ki preprodajajo neko futuristično drogo. Film se dogaja v distopični prihodnosti, ki ni natančno določena, je pa določen kraj, to je nekakšen fiktivni Kamnik, v katerem neka korporacija odkupi vse vodne vire in kmalu tudi telekomunikacije, medije, drone in bencinske črpalke.
Življenje je lepo je eden finančno najuspešnejših filmov, ki niso bili posneti v angleščini. Ob vsebini, ki se dotakne vsakogar, ki si ga ogleda, ga zaznamuje tudi glasba Nicola Piovanija. V današnjem Poletnem namigu ga priporoča pevka, flavtistka, pedagoginja, ki piše tudi pravljice, Tinkara Kovač.
Razstava Gibanje za javni govor umetnice Polonce Lovšin v Galeriji Tobačna v Ljubljani je prva postavitev istoimenskega projekta v galerijskem prostoru. Gibanje za javni govor je projekt v trajanju, ki začasno zavzame javni prostor v urbanem okolju in udeležence spodbuja h komunikaciji in skupni akciji. Sedem faz interaktivnega kinetičnega projekta – od leta 2015 do danes – je prikazanih z dokumentarnim gradivom, besedili in kolaži v katalogu projekta. Razstava Polonce Lovšin Gibanje za javni govor v Galeriji Tobačna v Ljubljani je na ogled do 10. septembra.
Igor Prassel je urednik filmskega programa Slovenske kinoteke, avtor knjige Filmografija slovenskega animiranega filma 1952–2012 in vodja Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka. Tudi njegov poletni namig je povezan s sedmo umetnostjo.
V novih razstavnih prostorih Slovenske kinoteke na Miklošičevi cesti 28 v Ljubljani si lahko v teh poletnih dneh ogledamo prvo samostojno razstavo France Štiglic: Filmska zapuščina. Avtorica razstave je kustosinja in vodja muzejskega oddelka Slovenske kinoteke Špela Čižman, njen poletni namig pa vključuje tudi izlet na Kras.
V začetku avgusta se nam obetata kar dve premieri slovenskega celovečernega filma: Nekoč so bili ljudje Gorana Vojnoviča (premiera bo nocoj na Ljubljanskem gradu), film Ameba, režiserja Blaža Završnika, pa v okviru Kamfesta, 8. avgusta. v Kamniku.
V Ljubljani tudi letos odigrava pomembno vlogo pri popestritvi mestnega utripa festival s preprostim imenom Dobimo se pred ŠKUC-em.
Plečnikova dela so po sedmih letih prizadevanj končno vpisana na Unescov seznam. Tako se je odločil Odbor za svetovno dediščino, ki je sledil priporočilu Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) in v celoti potrdil utemeljenost predloga za vpis. Zasedanje 21 držav članic je potekalo na Kitajskem, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO v Ljubljani pa so neposredni prenos spremljali številni sodelujoči pri pripravi nominacijskega dosjeja.
Poletje v Dubrovniku je tudi letos v znamenju legendarnih dubrovniških poletnih iger, njegova prijetna osvežitev pa je znova tudi projekt Pristanišče sanjačev. Ta poteka pod pokroviteljstvom Ustvarjalne Evrope in povezuje Maribor, Novi Sad in Dubrovnik. Namen je ozaveščanje ljudi o problematiki migracij in pomoči pri integraciji beguncev v nova kulturna okolja. V okviru tega projekta je na odru SNG Maribor nastala uprizoritev Proslava, ki je v Dubrovniku na obeh uprizoritvah doživela izjemen odziv publike. Nina Zagoričnik se je v Dubrovniku pogovarjala s Sašo Božić in igralko Ksenijo Mišič.
Nina Zagoričnik se je v živo oglasila z Dubrovniških poletnih iger, kjer je gostila 25-letnega gledališkega režiserja Jana Krmelja iz Maribora, ki je uprizoril igro hrvaškega dramatika Ivorja Martinića Proslava.
V Ljubljani se bo danes začel festival Europa Cantat, ki je eden izmed največjih mednarodnih glasbenih festivalov, ki bo tudi največji glasbeni dogodek v tem letu pri nas. Gre za festival, ki se odvija na tri leta, 2018 je potekal v Talinu, prvič pa so festival pripravili leta 1961 v nemškem mestu Passau.
Jutri se bo v Ljubljani začel festival Europa Cantat, eden izmed največjih mednarodnih glasbenih festivalov, ki bo tudi največji glasbeni dogodek v tem letu pri nas. Gre za festival, ki se odvija na tri leta, prvič je potekal v nemškem mestu Passau, in sicer leta 1961, pred tremi leti pa ga je gostila Estonska prestolnica Talin. Vse od takrat so pri nas potekale priprave na festival in del festivalske ekipe je tudi glasbenik in sociolog v kulturi Matej Primožič, ki nam bo tokrat namignil, kaj početi, pa ne samo poleti.
Hotel Bohinj, ki je bil v zadnjih letih večkrat dozidan in pozidan, ni imel niti ene skupne oblike ali stila. "Trd zalogaj je bilo oblikovno to spraviti v zanimivo podobo. Želja je bila, da se hotela ne podre," pravi arhitektka Špela Videčnik, ki si avtorstvo pri novi podobi nekdanjega Hotela Kompas deli z arhitektom Rokom Omanom. Oba delujeta v okviru biroja Ofis Arhitekti. Kako so v prenovo vtkali lokalno tradicijo, kaj za Bohinj pomeni zeleni turizem in kakšno vlogo imajo pred vhodom v hotel mačje stopinje?
Serije portretov, nastalih pred obdobjem koronakrize, prinašajo drugačno zgodbo uporabe zaščitnih mask, ki so sicer svet preplavile šele s pandemijo covida-19. Govorijo zgodbo ljudi, ki so skriti za kirurškimi, bombažnimi in napredneje zasnovanimi zaščitnimi maskami zaradi izpostavljeni nezavidljivo visokim vrednostim onesnaženja zraka. Razstava Dihaj, fotografa Matjaža Krivica, želi z dejstvi opozoriti na zdravstveno in družbeno problematiko, za katero je edina rešitev sprememba miselnosti. Na ogled bo v galeriji Kresija v Ljubljani do 25. avgusta 2021.
Neveljaven email naslov