Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji. O življenju in delu svetovljanskega umetnika se pogovarjamo s kustosom Andrejem Smrekarjem.
Mineva sto petdeset let od rojstva impresionističnega slikarja, ki je bil v svoji generaciji najbolj svetovljanski
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji, pove kustos Andrej Smrekar.
"Matija Jama je odraščal svetovljansko. Skoraj kot dete je izgubil očeta, tako se je mati drugič poročila in so se preselili Pod Trančo, kjer je danes tabla, da je to njegova rojstna hiša, pa ni. Srednjo šolo je potem obiskoval v Zagrebu, kamor so se preselili. Tam je začel študirati pravo, pozneje se je odločil za slikarstvo v Münchnu, k čemur so ga spodbujali tudi gimnazijski učitelji."
V Münchnu, ki se je uveljavil kot evropsko umetniško središče, je pozorno spremljal razstave, poskušal je priti na akademijo in bil, tako kot preostali trije, tudi on učenec v münchenski zasebni šoli slikarja Antona Ažbeta, kjer se je srečal s francoskim in nemškim impresionizmom.
"Pri Ažbetu so se dobivali naši slikarji, a Ažbe je odigral simbolno funkcijo. Tu je bilo precej govora že o slovenski umetnosti. Naši impresionisti so prva generacija, ki pride domov slikat in hoče doma slikati."
Najbolj prepoznavni motivi Matije Jame so prav Vrbe v megli, pa Hrvaški kmet v soncu in Most čez Dobro, pa poznejši motivi kola. Drugače je s portreti. Andrej Smrekar pravi, da kolikor imajo pogled v njegovo kariero, se portreti na razstavah ne pojavljajo. Jama je bil predan krajini in žanru, kjer je krajina pomemben element. Izjema sta Portret Lea Souvana in njegove sestre Portret Rozi z otrokoma. Oba sta na ogled v stalni zbirki Narodne galerije v Novem krilu.
Nekaj portretov pa je na ogled tudi na manjši razstavi iz cikla Odstiranja, ki so v Narodni galeriji Slovenije za javnost dostopni do 1. februarja.
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji. O življenju in delu svetovljanskega umetnika se pogovarjamo s kustosom Andrejem Smrekarjem.
Mineva sto petdeset let od rojstva impresionističnega slikarja, ki je bil v svoji generaciji najbolj svetovljanski
Četrtega januarja je minilo 150 let od rojstva slikarja Matije Jame, ki velja za največjega krajinarja med slovenskimi impresionisti. Ker je bil tako predan krajini in podeželju, so v njegovem opusu le redki primerki drugih slikarskih žanrov, tudi portretov, ki jih za javnost ni slikal. Impresionizem je umetniški slog, ki se je razvil v Franciji na prehodu iz 19. v 20. stoletje, in še danes imajo impresionisti na svetovnih razstavah večji odmev od drugih predstavitev. Tudi pri nas sodi četverica slikarjev Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen med najbolj priljubljene umetnike v Narodni galeriji, pove kustos Andrej Smrekar.
"Matija Jama je odraščal svetovljansko. Skoraj kot dete je izgubil očeta, tako se je mati drugič poročila in so se preselili Pod Trančo, kjer je danes tabla, da je to njegova rojstna hiša, pa ni. Srednjo šolo je potem obiskoval v Zagrebu, kamor so se preselili. Tam je začel študirati pravo, pozneje se je odločil za slikarstvo v Münchnu, k čemur so ga spodbujali tudi gimnazijski učitelji."
V Münchnu, ki se je uveljavil kot evropsko umetniško središče, je pozorno spremljal razstave, poskušal je priti na akademijo in bil, tako kot preostali trije, tudi on učenec v münchenski zasebni šoli slikarja Antona Ažbeta, kjer se je srečal s francoskim in nemškim impresionizmom.
"Pri Ažbetu so se dobivali naši slikarji, a Ažbe je odigral simbolno funkcijo. Tu je bilo precej govora že o slovenski umetnosti. Naši impresionisti so prva generacija, ki pride domov slikat in hoče doma slikati."
Najbolj prepoznavni motivi Matije Jame so prav Vrbe v megli, pa Hrvaški kmet v soncu in Most čez Dobro, pa poznejši motivi kola. Drugače je s portreti. Andrej Smrekar pravi, da kolikor imajo pogled v njegovo kariero, se portreti na razstavah ne pojavljajo. Jama je bil predan krajini in žanru, kjer je krajina pomemben element. Izjema sta Portret Lea Souvana in njegove sestre Portret Rozi z otrokoma. Oba sta na ogled v stalni zbirki Narodne galerije v Novem krilu.
Nekaj portretov pa je na ogled tudi na manjši razstavi iz cikla Odstiranja, ki so v Narodni galeriji Slovenije za javnost dostopni do 1. februarja.
Z odprtjem osrednje razstave se na Ptuju nocoj začenja prvi izmed treh največjih poletnih festivalov – umetniški festival Art Stays. Ta bo do prihodnje sobote gostil več kot 30 dogodkov na Ptuju in v okolici, predstavljenih pa bo več kot 100 domačih in tujih umetnikov. V ospredje organizatorji letos postavljajo politično umetnost. Arheologi Dolenjskega muzeja so danes na Kapiteljski njivi v Novem mestu končali letošnja zaščitna izkopavanja. Raziskali so 31 grobov iz pozne bronaste in starejše železne dobe, a skrajnih meja grobišča še niso odkrili. Na borjaču Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači bo ob 20.30 prireditev Poklon Mileni Zupančič. Pred Planinskim domom pod Storžičem pa tradicionalni literarni večer slovenskih pesnikov in pisateljev v objemu karavanških gora ter Hommage Poldetu Bibiču.
V svetu potrošništva je vse potencialen produkt. V svetu facebooka smo ta produkt mi. S to temo se v galeriji Aksioma ukvarja razstava Koliko je vreden vaš obraz? grafičnega oblikovalca in tipografa Emila Kozoleta. V oddaji pa tudi o letošnjem Filmu pod zvezdami, ki ga Kinodvor in Ljubljanski grad pripravljata že trinajsto leto.
V dolenjski prestolnici se začenjajo Novomeški poletni večeri – kolaž 17-ih različnih dogodkov, ki bodo obogatili poletno kulturno podobo mesta. Grad Bogenšperk letos tretjič gosti Valvasorjeve mednarodne grafične dneve. Zelena si, Ljubljana, skozi fotografsko oko - razstava na temo Ljubljana zelena prestolnica Evrope 2016 pa je od 5. 7. do 27. 8. na ogled v Knjižnici Prežihovega Voranca na Viču v Ljubljani.
11. Orkesterkamp v Bovcu 3. Poletni kitarski večeri v starem mestnem jedru Kopra 12. Marezijazz v Marezigah Rudi Potepuški v Novem mestu
19. mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica bo do 9. julija obiskal 11 slovenskih mest in pripravil kar 116 uličnih dogodkov v izvedbi skoraj 200 nastopajočih iz štirinajstih držav. 20. mednarodno srečanja saksofonistov v Novi Gorici; 57. Jazz festival Ljubljana
Slovenski film 2.0 s podnaslovom Kritična enciklopedija slovenskega celovečernega filma 1991 – 2016 je novo delo filmskega kritika, publicista in avtorja več kot 70-ih knjig Marcela Štefančiča Juniorja. Do zdaj je zgodovino slovenskega filma bolj sistematično opisoval v knjigi Na svoji zemlji, kjer je integralno obdelal slovenski film od njegovega začetka, in v knjigi Maškarada, kjer je opisal slovenski film od leta 1948 do leta 1990. V novi knjigi Slovenski film 2.0, ki je izšla pri založbi Umco, pa predstavlja filme iz 25-letnega obdobja samostojne Slovenije.
Danes v večernih urah bodo svoja vrata odprle knjigarne v Ljubljani, Celju in Kopru. Tretja Noč knjigarn bo obiskovalcem poleg literature predstavila tudi širšo kulturo izbranih držav. Poletna muzejska noč - že tradicionalna akcija slovenskih muzejev, galerij in drugih razstavišč, ki je vsako tretjo soboto v juniju - bo jutri, 18. junija, v večernih in nočnih urah, in sicer od 18-ih do 24-ih. Za 14. Poletno muzejsko noč je 80 ustanov iz 52-ih mest in krajev pripravilo kar 350 programov. Šentvid pri Stični bo ta konec tedna v znamenju 47. Tabora slovenskih pevskih zborov. Jutri zvečer bo nastopilo osem slovenskih zborov iz drugih držav, v nedeljo pa bo osrednji taborski dogodek. Združeni pevski zbori bodo z godbo in folkloro izvedli spevoigro pod naslovom Jaz sem si pa nekaj zmislu.
7. Festival migrantskega filma bo od danes do 20. junija, svetovnega dneva beguncev, osvetljeval različne teme in plati migracij, azila, življenja beguncev ter integracije priseljencev v novo družbeno okolje. 7. FMF: v Ljubljani, v Izoli, Žalcu Črnomlju Metliki, Vipavi, Murski Soboti, Logatcu in Novem mestu. Iz zagrebškega Muzeja za umetnost in obrt se je v Narodno galerijo v Ljubljano preselila razstava FIigura in ornament – Baročni kipar Johannes Komersteiner in njegov krog. Razstava, ki jo bodo odprli ob 20-ih in bo v Narodni galeriji na ogled do 25. septembra, predstavlja povzetek pregledne razstave Johannesa Komersteinerja. V okviru festivala Mesec fotografije 2016, Škot Mike Crawford, profesionalni fotograf in umetnik, pred občinstvo postavi črno bele portrete 52 znanih Slovencev. Nastali so v času njihovega ustvarjanja in bivanja v umetniški rezidenci v Londonu pod pokroviteljstvom našega Ministrstva za kulturo od leta 2011 do danes. Razstavo Mike Crawford: Portreti iz Shoreditcha si lahko ogledate v Kinu Šiška v Ljubljani. Na Kongresnem trgu v Ljubljani pa bo ob 21.00 otvoritveni koncert 28. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani. Nastopil bo Big band RTV Slovenija. Orkestru se bo pridružilo 10 odličnih solistov mlajše generacije, ki uspešno delujejo tudi v tujini. Dirigent bo Tadej Tomšič.
2. Filmski dan, posvečen filmu in filmskim ustvarjalcem, bo od danes do nedelje potekal v Slovenski kinoteki, v desetih dvoranah Art kino mreže Slovenije, v Ljubljani pa tudi v SEM-u in Muzeju sodobne umetnosti na Muzejski ploščadi. V Šmarju pri Jelšah so uradno odprli Muzej baroka, ki hrani bogato kulturno dediščino tamkajšnjega območja. V Trebnjem bodo jutri zvečer odprli 49. mednarodni tabor likovnih samorastnikov. V galeriji z eno najpomembnejših zbirk naivne umetnosti v svetu bo teden dni ustvarjalo osem likovnih umetnikov iz sedmih držav.
En evro je naslov razstave Oliverja Walkerja, ki jo bodo danes odprli v Aksiomi na Komenskega ulici 18 v Ljubljani. Oliver Walker živi in ustvarja v Berlinu in Liverpoolu. Za raziskovanje družbenih in političnih sistemov in iskanje svoje vloge v teh večjih sistemih in razmerju do njih uporablja performativno umetnost, intervencije in nove medije. Njegova razstava En evro bo v Ljubljani na ogled do 1. julija. Mestni kino Kinodvor v Ljubljani že sedmič odpira Kinodvorišče. Danes ob 21.30 s komedijo Ta nora osemdeseta Richarda Linklaterja.
Onkraj naše oble | 8. trienale sodobne umetnosti – U3 v Ljubljani Razstava slovenske in kitajske sodobne umetnosti Zemlja je ploščata v Mariboru 23. literarno-glasbeni festival Živa književnost preed ŠKUC-em v Ljubljani Spomladanski paket knjig za otroke in mladino založbe Mladinska knjiga
12. mednarodni filmski festival Kino Otok - Isola Cinema v Izoli Razstava in glasbeni dogodek ''Marjan Kozina in Novo mesto (ob 50. letnici smrti)'' v Dolenjskem muzeju v Novem mestu
Odprtje fotografske razstave Sebastiaa Salgada, odprtje razstave grafitarja Banksyja.
Festival mladinske kulture ''Vizije'' 2016 v Novi Gorici; ''Brought up to Code'' - samostojna razstava nemškega umetnika mlajše generacije Nicole Arthena v Galeriji Simulaker v Novem mestu; Roman ''Kronosova žetev'' pisateljice Mojce Kumerdej in pesniška zbirka Matjaža Pikala ''Rekla si, da hočeš'' - knjižni novosti založbe Beletrina, ki v teh dneh praznuje 20-letnico delovanja ''Mladi 20 pomladi'' z 20-imi dogodki Beletrininih avtorjev.
18. maj se kot Mednarodni dan muzejev praznujemo že od leta 1977. Več kot 35.000 muzejev v več kot 140 državah na petih celinah odpre svoja vrata in pripravi posebne programe. Posebnost mednarodnega dneva muzejev je tema, ki jo vsako leto določi Mednarodni muzejski svet ICOM. Naslov letošnje teme je Muzeji in kulturne krajine. Slovenski muzeji in galerije se praznovanju mednarodnega muzejskega dneva pridružujejo z dnevom odprtih vrat in različnimi prireditvami V sklopu muzejskega dneva bodo v Narodni galeriji v Ljubljani odprli stalno zbirko, posvečeno slikarskemu velikanu 20-ega stoletja v Evropi, Zoranu Mušiču
Slovenski center PEN praznuje častitljiv jubilej. Ob 90-letnici njegovega delovanja bodo v okviru letošnjega mednarodnega srečanja PEN danes v Narodni in univerzitetni knjižnici odprli razstavo z naslovom ''Svoboda besede'' Operna sezona bo v Mariboru nocoj izzvenela z veličastno umetnino Camilla Saint-Saënsa ''Samson in Dalila''. Glasbeni dogodki in festival Ozvočenja so tudi že leta del pestrega in raznovrstnega programa, ki ga od leta 1976 pripravlja Bežigrajska galerija v Ljubljani. V 40-ih letih se je zvrstilo več kot 500 dogodkov in razstav umetnikov, 14 glasbenih festivalov in 13 mednarodnih videofestivalov Narave. Izbor gradiva do 30. junija v Bežigrajski galeriji 2 predstavlja razstava z naslovom ''40 let Bežigrajske galerije 1976–2016. Prostori spreminjanj''.
Neveljaven email naslov