Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za nami so časi, ko smo mednarodno dogajanje spremljali z evforijo; ko smo verjeli, da pomenijo premiki, kot je bil padec železne zavese, začetek nove dobe v človeški zgodovini. Vsak dan doživljamo padce, ki nas postavljajo na realna tla; najsi bo v odnosih med velesilami ali na Balkanu, ki mu Evropska unija zapira vrata ali pa na vselej nemirnem Bližnjem vzhodu. Zato smo toliko bolj veseli manjših korakov v smeri miru, kot je na primer sklenitev sporazuma o delitvi oblasti v Jemnu ali umirjanje razmer na severu Sirije. O vsem tem in še čem v Labirintih sveta. Tokrat bo z vami Marjan Vešligaj.
Namesto zgodovinskim dogajanjem smo priča majhnim korakom v prizadevanjih za iskanje miru
Za nami so časi, ko smo z evforijo spremljali mednarodna dogajanja; ko smo verjeli, da pomenijo premiki, kot je bil padec železne zavese, začetek nove dobe v človeški zgodovini. Vsak dan doživljamo padce, ki nas postavljajo na realna tla; najsi bo v odnosih med velesilami ali na Balkanu, ki mu Evropska unija zapira vrata ali pa na vselej nemirnem bližnjem vzhodu. Zato smo toliko bolj veseli manjših korakov v smeri miru, kot je na primer sklenitev sporazuma o delitvi oblasti v Jemnu ali umirjanje razmer na severu Sirije. Marjan Vešligaj
926 epizod
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Za nami so časi, ko smo mednarodno dogajanje spremljali z evforijo; ko smo verjeli, da pomenijo premiki, kot je bil padec železne zavese, začetek nove dobe v človeški zgodovini. Vsak dan doživljamo padce, ki nas postavljajo na realna tla; najsi bo v odnosih med velesilami ali na Balkanu, ki mu Evropska unija zapira vrata ali pa na vselej nemirnem Bližnjem vzhodu. Zato smo toliko bolj veseli manjših korakov v smeri miru, kot je na primer sklenitev sporazuma o delitvi oblasti v Jemnu ali umirjanje razmer na severu Sirije. O vsem tem in še čem v Labirintih sveta. Tokrat bo z vami Marjan Vešligaj.
Namesto zgodovinskim dogajanjem smo priča majhnim korakom v prizadevanjih za iskanje miru
Za nami so časi, ko smo z evforijo spremljali mednarodna dogajanja; ko smo verjeli, da pomenijo premiki, kot je bil padec železne zavese, začetek nove dobe v človeški zgodovini. Vsak dan doživljamo padce, ki nas postavljajo na realna tla; najsi bo v odnosih med velesilami ali na Balkanu, ki mu Evropska unija zapira vrata ali pa na vselej nemirnem bližnjem vzhodu. Zato smo toliko bolj veseli manjših korakov v smeri miru, kot je na primer sklenitev sporazuma o delitvi oblasti v Jemnu ali umirjanje razmer na severu Sirije. Marjan Vešligaj
Letošnje poletje v Evropi zaznamujeta vročina in suša ter posledice le teh, kot so požari, redukcije vode in razmisleki o tem ali so posamezne vlade storile dovolj za hiter odziv. Ameriški kongres sprejema nove sankcije proti Rusiji, Iranu in Severni Koreji, Evropa pa se boji, da bodo prizadele tudi njene interese. Strokovnjaki so v nasprotju z dozdajšnjimi nasveti zdravnikov ugotovili, da ni dobro zaužiti vseh predpisanih antibiotikov ampak je treba prenehati z zdravljenjem, ko se počutimo bolje. Več v tokratnih Labirintih sveta z avtorico Rajko Pervanje.
Hudi požari, ki so prizadeli Dalmacijo, le po zaslugi prizadevanj domačinov in gasilcev niso zahtevali smrtnih žrtev. Sredozemlje se sooča s humanitarno katastrofo, Evropa pa še naprej – gleda stran. Bolj kritična je do Poljske, kjer se vsem na očeh dogaja spodkopavanje neodvisnega sodstva. Katalonija pa je v pričakovanju jesenskega referenduma o neodvisnosti. Avtorica: Špela Novak.
V vročih in nevihtnih dneh letošnjega julija smo bili priče živahnemu dogajanju tudi na mednarodnem prizorišču. Vrstijo se vrhunske konference in številna dvostranska srečanja najvplivnejših svetovnih voditeljev. V ospredju je politično lomastenje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki s svojim sloganom America First, ali »Najprej Amerika« povzroča ogromno škode ostalemu svetu, medtem ko v ZDA prihaja na dan vse več dokazov o pomoči Trumpove dinastije pri ruskem vpletanju v ameriške volitve. Minuli teden je iraška vojska iz krempljev islamskih skrajnežev iztrgala mesto Mosul. Med pomembne dogodke zadnjih dni pa ne moremo šteti srečanja slovenskega in hrvaškega premiera Cerarja in Plenkovića, ki se v Ljubljani nista dogovorila – nič. O vsem tem v zunanjepolitični oddaji Labirinti sveta. Avtor: Matej Šurc.
Slovenci in Hrvati se lahko malce oddahnemo od arbitraže. Svoje smo naredili, naj se z vročim kostanjem ukvarjajo še drugi: Evropa, Združene države Amerike. Naj se tudi tamkajšnja javnost poduči o mednarodno pravnih vprašanjih, kot smo se morali mi. Naj tudi Nizozemci in Beglijci, ali pa Američani in Kanadčani, začno reševati svoja odprta mejna vprašanja, za katera so mislili, da niso pomembna. Kdo ve, kaj se o Piranskem zalivu pogovarjata Vladimir Putin in Donald Trump? Dokler o tem govorimo mi v Labirintih sveta in se ne gledamo na CNNu, je še vse v redu. Tokrat z vami - Marjan Vešligaj.
V oddaji bomo vstopili v labirint arbitraže, odločanja o hrvaško-slovenski meji. Svet se, ne glede na odločitev mednarodnega arbitražnega sodišča o meji z našimi južnimi sosedi, seveda vrti naprej. Drugo največje iraško mesto Mosul je tik pred osvoboditvijo, saj iraška vojska in njeni zavezniki v starem delu mesta napadajo še zadnje postojanke skrajnežev iz tako imenovane Islamske države. O svoji obrambi razmišlja tudi Evropa, predvsem o stroških. O tem sta govorila tudi nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen in njen ameriški gost, obrambni minister ZDA James Mattis. Generalni sekretar Severnoatlantske zveze Jens Stoltenberg pa je opozoril, da bo treba več sredstev nameniti za kibernetsko varnost. Papež Frančišek pa je na srečanju s sindikalnimi poverjeniki dejal, da bi morali v kapitalizmu veliko bolj gledati na socialne pravice zaposlenih. Avtor: Tomaž Gerden.
Velika Britanija je v senci ostrih kritik in zahtev po odstopu premierke Therese May zaradi tragičnega požara stolpnice Grenfell vendarle začela izstopna pogajanja iz Evropske unije. Mlademu francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu je uspelo nepredstavljivo – s svojim gibanjem Naprej republika! je osvojil tudi večino v spodnjem domu francoskega parlamenta. Mu bo uspelo reformirati Francijo in zagnati Evropo? Na Bližnjem vzhodu se bije odločilna bitka proti Islamski državi, Združene države Amerike pa so vse bolj nestrpne zaradi nepredvidljive Severne Koreje. Več Sandra Brankovič.
Tudi tokrat se v oddaji ne moremo izogniti terorističnim napadom. V glavnem mestu Somalije Mogadišu so islamski skrajneži napadli dve restavraciji, levičarski skrajnež pa je v Virginiji streljal na republikanske poslance. V Londonu je pogorela stolpnica, vendar to ni bilo zaradi terorističnega napada. Vzrok požara bo poiskala preiskava. Že zdaj omenjajo pomanjkljive protipožarne ukrepe. V Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske se po parlamentarnih volitvah ubadajo z oblikovanjem nove vlade in, po izgubi primata konzervativcev, z oblikovanjem stabilne večine v parlamentu. V Franciji bo to lažje, saj je gibanje novoizvoljenega predsednika države Emmanuela Macrona prepričljivo zmagalo v prvem krogu parlamentarnih volitev. Avtor: Tomaž Gerden.
Koliko kredibilnosti še premoreta Slovenija in Hrvaška, potegnjeni v vrtinec arbitražnega reševanja mejnega spora, ki se kot pobudnici procesa Brdo-Brioni trudita državam Zahodnega Balkana v času zastalega širitvenega procesa dati spodbudo na njihovi poti v Evropsko unijo? Združeno kraljestvo je pretresel že tretji teroristični napad v zadnjih treh mesecih in težišče predvolilne kampanje povsem prevesil k varnostnim vprašanjem. V Labirintih sveta z Luko Robido tudi o zaostritvah v Perzijskem zalivu in skrbeh, da bi se diplomatski spor med Katarjem na eni in Savdsko Arabijo z njenimi zaveznicam na drugi strani razplamtel v novo krizno žarišče.
Minuli teden je pokopal upanja nekaterih, da ameriški predsednik Donald Trump vendarle govori drugo, kar dela. Čeprav je to le redka vrlina politikov, v njegovem primeru lahko pomeni tudi grozovite posledice za okolje, še posebej, če se bodo njegove mantre, da gre le za zaroto, poslužile tudi druge države. Nemška kanclerka Angela Merkel je medtem sprožila pravo kampanjo, da se to ne bi zgodilo. Labirinti sveta z Rajko Pervanje.
Je mogoče, da je civiliziran svet v digitalni dobi tako nemočen, ko gre za teroristične napade? Tako lahko slišimo, da so britanske službe že prej poznale napadalca iz Manchestra, a niso ukrepale. Potem se jim zgodi še to, da ameriški mediji razkrijejo, koga nameravajo uloviti. Predsednik Trump je te dni obiskal nekaj bližnjevzhodnih zaveznikov. S Saudsko Arabijo, ki jo mnogi vidijo, kot podpornico terorizma, pa je sklenil tudi orožarski posel stoletja. Kako pomembni so potem še sestanki zveze Nato in podobnih organizacij? O tem in še čem bomo slišali več v Labirintih sveta, skozi katere vas vodi Marjan Vešligaj.
Številni Američani se vse pogosteje sprašujejo, kakšna je razlika med sedanjim predsednikom Donaldom Trumpom in nekdanjim predsednikom Richardom Nixonom, ki ga je sredi sedemdesetih let odnesla afera Watergate? Vsiljuje se odgovor, da razlike med njima ni, le da Trump tega še ne ve. Toda … šalo na stran, in z njo pobožno željo številnih Američanov, ki so naveličani predsednikovih norosti. Avtor oddaje Labirinti sveta, Matej Šurc, močno dvomi, da bi sedanje razmere sil, zlasti v Kongresu, privedlo do odpoklica ameriškega predsednika. V Labirintih se bomo sprehodili tudi skozi živahno volilno ozračju v Evropi, pod drobnogled bomo vzeli prikazovanja device Marije, začeli pa bomo z nedavnim, menda najobsežnejšim kibernetskim napadom, odkar človek pozna računalnike.
Ta teden smo obeležili Dan zmage nad nacizmom in fašizmom ter Dan Evrope, ki sta minila v znamenju olajšanja ob izvolitvi pro-evropskega Emmanuela Macrona za novega francoskega predsednika ter nadaljnjega zapiranja schengenskih meja. Ameriški predsednik Donald Trump je čez noč odslovil prvega moža zveznega preiskovalnega urada FBI, na Bližnji vzhod pa bo še dodatno izvozil ameriško orožje. O teh in drugih dogodkih iztekajočega se tedna v Labirintih sveta, ki jih je pripravila Sandra Brankovič.
Francoska predsedniška tekma je pred koncem. Skrajna desnica tokrat po napovedih le ne bo zmagala, a vse glasnejša so opozorila, da bo še pridobivala moč, če ne bomo Evrope korenito spremenili. Potem ko so se Britanci odločili za izstop, tudi za Turčijo članstvo v Evropski uniji ni več zunanjepolitični cilj. Razmere na Korejskem polotoku se vsak dan bolj zaostrujejo, v bližini Severne Koreje je nameščene vse več vojaške opreme in orožja. Več v Labirintih sveta, ki jih tokrat pripravlja Špela Novak.
Razmere na korejskem polotoku so zelo napete. Američani so pred njegove obale poslali močno vojaško ladjevje, severnokorejski režim pa grozi z napadom na Južno Korejo, Japonsko in ZDA. V ozadju so diplomatska prizadevanja, predvsem Kitajske, da bi se stanje umirilo. Prvi krog francoskih predsedniških volitev je prinesel pričakovane rezultate. V drugi krog sta se uvrstila sredinski in proevropski politik Emmanuel Macron in desničarska populistka Marine Le Pen. Macron ima več možnosti za zmago. Papež Frančišek bo odpotoval v Egipt, kjer bo poskušal opogumiti maloštevilne katoličane in koptsko manjšino, ki so pogosto tarče napadov skrajnih islamistov. V Ženevi pa je potekala donatorska konferenca za Jemen. Tej državi, uničeni zaradi državljanske vojne in tujih posegov grozi lakota. Avtor oddaje: Tomaž Gerden.
Turčija uvaja predsedniški sistem. S tesno večino so volivci na referendumu podprli reforme in na položaju utrdili predsednika Erdogana, ob kritikah opozicije in mednarodnih opazovalcev pa je Evropska unija reagirala precej zadržano. Kako tudi ne, saj bo novodobni sultan evropski sogovornik najverjetneje še več kot desetletje. Evropsko supervolilno leto bo začinilo tudi Združeno kraljestvo. Britanska premierka Theresa May je presenetila za razpisom predčasnih splošnih volitev, s katerimi računa na trdnejši mandat v pogajanjih o izstopu iz Unije. Tokratni Labirinti sveta se vijejo tudi prek avstrijske Koroške, v katere deželni ustavi je prvič omenjena slovenska manjšina, dasiravno v dokumentu slovenščina ni postala enakovredna nemščini. Ator oddaje: Luka Robida.
V redni tedenski oddaji Labirinti sveta bomo govorili o teh temah: Razorožila se je še zadnja teroristična organizacija v Evropi in ena od najdlje delujočih oboroženih skupin na svetu – baskovska ETA. Spodbuden dogodek se je sicer odvijal v senci novih terorističnih napadov na stari celini in na Bližnjem vzhodu. Posledično smo priče neznosnim zastojem na mejah ob vstopu ali izstopu iz schengenskega območja, kajti od petka velja evropska uredba o sistematičnem nadzoru vseh potnikov. A vse to je mačji kašelj v primerjavi z novo zaostritvijo med ZDA in Rusijo glede vprašanja, kdo v Siriji je večji terorist in koga bo treba prej izbrisati iz obličja sveta. Smejmo se, časi so resni! Avtor tokratnih Labirintov je Matej Šurc.
Zaradi živčnih plinov je v Siriji umrlo približno 100 ljudi, med njimi več kot 20 otrok. Šlo je za strahoten zločin sil sirskega predsednika Asada, je prepričana ameriška stran, ki je po ukazu predsednika Trumpa z letali napadla oporišče sirskih zračnih sil. Rusijo je pretresel teroristični napad na podzemni železnici. Novi srbski predsednik Vučić kot nekdanji radikalec govori o evropski poti svoje države. medtem pa turški predsednik Erdogan pravi, da Turčija Evrope ne potrebuje več. Skozi Labirinte sveta vas vodi Špela Novak.
Velika Britanija zapušča Evropsko unijo, vlada Terese May je sprožila 50. člen lizbonske pogodbe in začenjajo se pogajanja. Videli bomo, kaj je v resnici na pogajalski mizi, le izstop ene od držav, ali se bomo pogajali tudi o prihodnosti Unije. Zanimivo je, da ameriški predsednik Trump ploska Britancem ob njihovi odločitvi, po drugi strani pa vabi Srbe naj se v Unijo vključijo. Kje je tu Slovenija, smo bliže tistim, ki odhajajo ali tistim, ki prihajajo. O tem in še čem v Labirintih sveta.
Na predvečer 60. obletnice sklenitve Rimske pogodbe, ki je postavila temelje današnje Evropske unije, je vzdušje na stari celini precej klavrno. London je pretresel nov teroristični napad, začenja se ločitveni postopek Združenega kraljestva in Unije, voditelji nimajo vizije za prihodnost ter rešitve za begunsko in gospodarsko krizo, populizem in nacionalni egoizmi pa vse bolj rahljajo povezavo. V Labirinte sveta vabi Sandra Brankovič.
Volilci Nizozemske niso obrnili v skrajno desno, medtem ko turški predsednik Recep Tayyip Erdogan Evropo še naprej bombardira s fašističnimi oznakami. Brexit je vzpodbudil še vrsto sanj drugih po izzivanju ustaljenega, verniki pa v skladu z razsodbo Sodišča Evropske unije, po novem v službi ne bodo več smeli nositi križca na verižici, če se bo tako zdelo delodajalcu. Labirinte sveta je pripravila Rajka Pervanje.
Neveljaven email naslov