Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi vpletenosti Hamasa v delovanje agencije je več kot deset držav začasno ustavilo financiranje agencije Združenih narodov za palestinske begunce. Izrael je pred tem namreč dokazoval, da so nekateri zaposleni v agenciji sodelovali v napadu na izraelsko ozemlje 7. oktobra. Razprave glede financiranja po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije odvračajo pozornost od humanitarne krize v Gazi. Po Evropi se v tem času krepijo protesti kmetov, nezadovoljnih zaradi ukrepov nacionalnih oblasti, pa tudi regulacije in okoljskih ciljev, dogovorjenih na evropski ravni. Protesti kmetov so tudi del razprave na zasedanju voditeljev Evropske unije v Bruslju.
926 epizod
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Zaradi vpletenosti Hamasa v delovanje agencije je več kot deset držav začasno ustavilo financiranje agencije Združenih narodov za palestinske begunce. Izrael je pred tem namreč dokazoval, da so nekateri zaposleni v agenciji sodelovali v napadu na izraelsko ozemlje 7. oktobra. Razprave glede financiranja po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije odvračajo pozornost od humanitarne krize v Gazi. Po Evropi se v tem času krepijo protesti kmetov, nezadovoljnih zaradi ukrepov nacionalnih oblasti, pa tudi regulacije in okoljskih ciljev, dogovorjenih na evropski ravni. Protesti kmetov so tudi del razprave na zasedanju voditeljev Evropske unije v Bruslju.
Po svetu hodi pošast z imenom Covid - 19. Navzela je globalne razsežnosti in pandemija še ni dosegla vrha. Z izjemo Kitajske, kjer se življenje po večmesečnem obdobju karantene, uradno vrača v normalne tirnice. Po Italiji, ki je največje evropsko žarišče bolezni, največ žrtev beležijo v Španiji, medtem ko so na Otoku, v Veliki Britaniji, naposled razglasili najstrožje ukrepe. Z očitno zamudo so boj proti pandemiji napovedali v Rusiji, medtem ko ameriški predsednik pragmatično razglaša, da zdravilo proti pandemiji ne sme biti hujše od bolezni same. Veter pandemije je za leto dni odpihnil Olimpijske igre v Tokiu, medtem pa svetovno javnost begajo tudi lažni preroki in prav neverjetne teorije zarote.
Če smo vedno spremljali pestro mednarodno dogajanje, se v današnji oddaji osredotočamo na samo eno temo, ki ni samo zasenčila, ampak tako rekoč ukinila vse ostale. Gre seveda za širjenje korona virusa in posledice nove nevarne bolezni. V Evropi je javno življenje zamrlo, tako je tudi marsikje drugje po svetu, saj gre za pandemijo.
Vrtenje sveta se je zaradi razširitve koronavirus dodobra upočasnilo. Najprej v Italiji, nato pa tudi v drugih državah so se odločili za skorajda popolno ustavitev javnega življenja. Tudi ameriški predsednik Trump se je odločil, da prekine letalske povezave z Evropo ter govoril o tem, da je ZDA prizadel virus iz tujine. Medtem se ameriški demokrati, kot je videti, vse bolj pomikajo k izboru Josepha Bidena za svojega kandidata na predsedniških volitvah.
Če verjamemo v razodetje ali ne, po svetu prav zdaj jezdijo jezdeci apokalipse: bolezen, vojna, lakota in – od daleč – upanje, da se bo vse dobro končalo. Upanje, da bo zmanjševanju števila novih okuženih na Kitajskem sledil trend zmanjševanja števila okužb tudi drugje po svetu. Upanje, da bo ranjeni jezdec v Bosporju ugotovil, da mir turškemu ljudstvu prinaša blaginjo in srečo, vojna pa lahkoto in revščino. In upanje, da zmanjšanje dobrin in padec proizvodnje ne bosta trajala dolgo. Vaš vodnik po Labirintih sveta bo Marjan Vešligaj.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Strah pred novim koronavirusom se povečuje, povečuje pa se tudi število napadov na kitajske državljane. Ameriški demokrati so priprave na predsedniške volitve začeli s polomijo. Zelo samozavestno pa še naprej nastopa ameriški predsednik Trump, ki se tudi že pripravlja na volitve. Velika Britanija je že en teden zunaj Evropske unije. A pogajanja o prihodnjih odnosih prav tako ne bodo enostavna. Poleg tega pa bo Velika Britanija konec leta gostila še mednarodno podnebno konferenco.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Vprašanja, vezana na kakovost zraka, zdravja okolja, ter nedorečeni odzivi nanje postajajo vse bolj pereči. Po sestrelitvi potniškega letala nad Teheranom se je v Iranu na ulice podalo več tisoč ljudi, ki zaradi laži in zavajanj, terjajo odstope vodilnih politikov v državi. Iranske oblasti so namreč sprva tajile krivdo vojske za sestrelitev letala, nato pa vendarle priznale odgovornost. Ker iranske oblasti niso naklonjene izražanju nestrinjanja na ulicah, se svet upravičeno sprašuje, kaj bo sledilo. Da jih opazujejo, opozarja tudi ameriški predsednik Trump. Ta je sredi tedna postal tretji ameriški predsednik v zgodovini, proti kateremu se v okviru ustavne obtožbe začenja sojenje v senatu.
Kako hitro se lahko spremenijo razmere v svetu, kako hitro novoletne čestitke zamenjajo vprašanja, ali se je začela vojna? Prvi odziv Irana na umor poveljnika revolucionarne garde je bilo – maščevanje. A kot kaže, so na prvem mestu vendarle prevladali interesi tako Irana kot Združenih držav Amerike in njihovih zaveznic… in ne moremo mimo občutka, da je z dogajanjem v Iraku povezana tudi katastrofa letala v Teheranu, pa napetosti v vzhodnem Sredozemlju in celo na Balkanu. Upajmo, da je to kljub vsemu priložnost za mir in …morda za nov razmislek o pomenu zavezništva.
Ne zgodi se pogosto, da bi se Avstralija znašla na naslovnicah svetovnih medijev. Požari, ki na tej celini divjajo že od septembra, so v razmerah dolgotrajne suše in rekordno visokih temperatur dosegli katastrofalne razsežnosti. Obe okoliščini sta ena izmed posledic podnebnih sprememb, tako kot tudi poplave, ki smo jih doživeli tudi pri nas. Na podnebni konferenci Združenih narodov decembra v Madridu udeleženci kljub številnim pozivom niso dosegli napredka. Bo v novem letu vendarle prišla streznitev?
Še nekaj korakov nas loči, da se skozi Labirinte sveta prebijemo do izstopa iz leta 2019. Zadnji koraki do tja vodijo skozi prvi krog predsedniških volitev pri naših južnih sosedih, skozi smrtne obsodbe za vpletene v umor do savdskega režima kritičnega novinarja Džamala Kašogija, v blodnjaku dogodkov čutimo nemir, ki ga v svojem kraljestvu opaža Elizabeta Druga, pa o tem, kako se soseska Severne Koreje trudi za jedrsko razorožitev te države. Ne pozabljamo, da smo v prazničnem času.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
NAPOVED – LABIRINTI SVETA Oznake, kaj je v politiki levo in kaj desno, ne pomenijo isto, kar so pomenile pred padcem železne zavese. Nekoč je veljalo, da so bili levičarji povezani z Moskvo, danes to očitajo desničarjem, med drugim ameriškemu predsedniku Trumpu. Nekoč so bili socialisti skeptični do kapitalistične Evropske skupnosti, danes želijo laburisti vrniti čas pred referendumom o brexitu. Časa ni mogoče zavrteti nazaj, kjer se je zgodil genocid, na primer v Srebrenici ali v Mianmaru. Lahko pa ga obsodimo oziroma začnemo sodni postopek, kakršen se je te dni začel zaradi zločina nad Rohingami. O vsem tem in še čem bomo govorili v Labirintih sveta. Tokrat bo z vami Marjan Vešligaj.
Praznovanje 70-ega rojstnega dne zveze Nato je minilo v znamenju medsebojnega prerekanja in iskanja enotnosti. Med glavnimi varnostnimi izzivi zavezništvo vidi Rusijo in Kitajsko, ti državi pa na drugi strani krepita medsebojno sodelovanje, tudi z na novo odprtim plinovodom Moč Sibirije. Pokukali bomo tudi na podnebno konferenco v Madridu. Kot opozarjajo Združeni narodi, se končuje najbolj vroče desetletje v zgodovini človeštva, čas za ukrepanje proti podnebnim spremembam se izteka. Se bodo politični voditelji vendarle zganili?
Albanijo je prizadel močan potres. Ta naravna nesreča je terjala številne smrtne žrtve in povzročila veliko gmotno škodo. Papež Frančišek je končal odmevni obisk na Japonskem, kjer se je zavzel za svet brez jedrskega orožja. Za denuklearizacijo korejskega polotoka so se zavzeli na srečanju držav ASEAN. V ZDA pa se milijarder Michael Bloomberg resno pripravlja na predsedniške volitve.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Razmere v Boliviji so po odstopu predsednika Eva Moralesa kaotične. Morales je odstopil v nedeljo zvečer po večtedenskih protestih in nemirih zaradi volilne prevare na volitvah 20. oktobra. V ZDA so sredi tedna začeli prva javna zaslišanja prič v preiskavi pred ustavno obtožbo za odstavitev predsednika ZDA Donalda Trumpa. Po uničujoči rekordni plimi sredi tedna je beneški župan Luigi Brugnaro krivdo zanjo pripisal klimatskim spremembam ter vlado pozval, naj vendarle prisluhne uničujočim sporočilom.
Neveljaven email naslov