Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razstava na Ljubljanskem gradu
Lila Prap je pravzaprav Lilijana Praprotnik Zupančič. Vendar pravi, da bi otroci, če bi morali poslušati tako dolgo ime, vmes zaspali. Za domače pa je tako ali tako Miša. In Lila Prap je res lahko skoraj karkoli. Po izobrazbi je arhitektka, nekaj časa je delala tudi v arhitekturnem podjetju v Nemčiji. Tja je šla sama, vrnila pa se je v dvoje – z gospodom Zupančičem, ki je postal njen življenjski sopotnik. Med drugim je delala kot oblikovalka, učila je na srednji gradbeni v Celju. In potem je začela pisati za otroke. Sprva ji je pripovedi ilustriral mož, vendar se je naveličal in ni bilo druge, kot da se tega loti sama. Lila Prap je danes svetovno prepoznavna avtorica otroških knjig – slikanic, pisateljica in ilustratorka. Vrhunec uspeha je doživela na Japonskem, kjer so njeni liki zaživeli tudi v risankah, na majicah, skodelicah in kot igrače. Prejela je številne nagrade in nominacije, med njimi priznanje za ilustracijo mednarodne organizacije IBBY, lani tudi Levstikovo nagrado za življenjsko delo, letos pa je postala častna meščanka Celja. V Peterokrakem stolpu na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava ilustracij iz njene najnovejše slikanice Zmaji?! Z Lilo Prap je v oddaji Likovni odmevi o njenem delu spregovoril Žiga Bratoš.
758 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Razstava na Ljubljanskem gradu
Lila Prap je pravzaprav Lilijana Praprotnik Zupančič. Vendar pravi, da bi otroci, če bi morali poslušati tako dolgo ime, vmes zaspali. Za domače pa je tako ali tako Miša. In Lila Prap je res lahko skoraj karkoli. Po izobrazbi je arhitektka, nekaj časa je delala tudi v arhitekturnem podjetju v Nemčiji. Tja je šla sama, vrnila pa se je v dvoje – z gospodom Zupančičem, ki je postal njen življenjski sopotnik. Med drugim je delala kot oblikovalka, učila je na srednji gradbeni v Celju. In potem je začela pisati za otroke. Sprva ji je pripovedi ilustriral mož, vendar se je naveličal in ni bilo druge, kot da se tega loti sama. Lila Prap je danes svetovno prepoznavna avtorica otroških knjig – slikanic, pisateljica in ilustratorka. Vrhunec uspeha je doživela na Japonskem, kjer so njeni liki zaživeli tudi v risankah, na majicah, skodelicah in kot igrače. Prejela je številne nagrade in nominacije, med njimi priznanje za ilustracijo mednarodne organizacije IBBY, lani tudi Levstikovo nagrado za življenjsko delo, letos pa je postala častna meščanka Celja. V Peterokrakem stolpu na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava ilustracij iz njene najnovejše slikanice Zmaji?! Z Lilo Prap je v oddaji Likovni odmevi o njenem delu spregovoril Žiga Bratoš.
Predstavitev razstave Od Chagalla do Maleviča v dunajskem muzeju Albertina. Oddajo je pripravil Gregor Podlogar.
Pogovor s kustosinjo Matejo Podlesnik o pregledni razstavi del kiparja Ivana Kožarića v Mestni galeriji Ljubljana
Pogovor z Bogoslavom Kalašem ob pregledni razstavi Stroj za slikanje v Moderni galeriji v Ljubljani
Pod naslovom “Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005-2015” je v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani še do 3. aprila na ogled razstava Pregled desetletja, ki jo podpisujejo trije kuratorji: iz muzeja Igor Španjol in Bojana Piškur ter Vladimir Vidmar, umetniški vodja galerije Škuc. Pod vodstvom pokojnega Igorja Zabela so se tovrstnih ambicioznih projektov v instituciji Moderne galerije že lotili. Med letoma 2003 in 2005 so bili na ogled pregledi desetletij po letu 1975. Vendar eden izmed sokustosov razstave, Igor Španjol, poudarja, da prevelike kontinuitete ni smiselno iskati. Izpostavlja, da tokratna razstava izbora ne želi trdno zakoličiti, temveč gre bolj za predlog. Tovrstno previdnost gre morda pripisati tudi kuratorski tezi, da je zadnje desetletje izrazito razpršeno. Poleg naslovne krize, pa kuratorji v katalogu izpeljejo različne poudarke. O razstavi in njeni recepciji se bo z Igorjem Španjolom pogovarjala Iza Pevec.
Pogovor ob knjigi znanstvene raziskovalke in slikarke dr. Sladjane Mitrović: Užitek in nelagodje: ženska podoba in seksualno 20. stoletja.
Pogovor o prenovljeni stalni zbirki Narodne galerije z Matejo Breščak in Ferdinandom Šerbeljem
Pogovor o razstavi Pogledi na slovensko kiparstvo 1975 - 2015 v Galeriji Velenje. Pogovor z Mileno Koren Božiček, vodjo projekta.
PREDSTAVITEV RAZSTAV SVET JE DRUGJE, 1910 - 1941 IN 14-18 DVE FRONTI, ENO MESTO V TRSTU
PREDSTAVITEV RAZSTAV SVET JE DRUGJE, 1910 - 1941 IN 14-18 DVE FRONTI, ENO MESTO V TRSTU
Pogovor z direktorico Narodne galerije dr Barbaro jaki o prenovljeni Narodni galeriji, ki jo bojo odprli 27. januarja
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Pogovor z Barbaro Jaki, direktorico Narodne galerije, Tino Poglajen, v,d, diroktorice Piloniove galerije in Furiem Princivallijem, direktorjem dražbene hiše Stadion v Trstu
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Pogovor z Danilom Jejčičem in kustosinjo Natašo Kovšca ob razstavi fotografij v Pilonovi galeriji v Ajdovščini
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Neveljaven email naslov