Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razstava na Ljubljanskem gradu
Lila Prap je pravzaprav Lilijana Praprotnik Zupančič. Vendar pravi, da bi otroci, če bi morali poslušati tako dolgo ime, vmes zaspali. Za domače pa je tako ali tako Miša. In Lila Prap je res lahko skoraj karkoli. Po izobrazbi je arhitektka, nekaj časa je delala tudi v arhitekturnem podjetju v Nemčiji. Tja je šla sama, vrnila pa se je v dvoje – z gospodom Zupančičem, ki je postal njen življenjski sopotnik. Med drugim je delala kot oblikovalka, učila je na srednji gradbeni v Celju. In potem je začela pisati za otroke. Sprva ji je pripovedi ilustriral mož, vendar se je naveličal in ni bilo druge, kot da se tega loti sama. Lila Prap je danes svetovno prepoznavna avtorica otroških knjig – slikanic, pisateljica in ilustratorka. Vrhunec uspeha je doživela na Japonskem, kjer so njeni liki zaživeli tudi v risankah, na majicah, skodelicah in kot igrače. Prejela je številne nagrade in nominacije, med njimi priznanje za ilustracijo mednarodne organizacije IBBY, lani tudi Levstikovo nagrado za življenjsko delo, letos pa je postala častna meščanka Celja. V Peterokrakem stolpu na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava ilustracij iz njene najnovejše slikanice Zmaji?! Z Lilo Prap je v oddaji Likovni odmevi o njenem delu spregovoril Žiga Bratoš.
758 epizod
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Razstava na Ljubljanskem gradu
Lila Prap je pravzaprav Lilijana Praprotnik Zupančič. Vendar pravi, da bi otroci, če bi morali poslušati tako dolgo ime, vmes zaspali. Za domače pa je tako ali tako Miša. In Lila Prap je res lahko skoraj karkoli. Po izobrazbi je arhitektka, nekaj časa je delala tudi v arhitekturnem podjetju v Nemčiji. Tja je šla sama, vrnila pa se je v dvoje – z gospodom Zupančičem, ki je postal njen življenjski sopotnik. Med drugim je delala kot oblikovalka, učila je na srednji gradbeni v Celju. In potem je začela pisati za otroke. Sprva ji je pripovedi ilustriral mož, vendar se je naveličal in ni bilo druge, kot da se tega loti sama. Lila Prap je danes svetovno prepoznavna avtorica otroških knjig – slikanic, pisateljica in ilustratorka. Vrhunec uspeha je doživela na Japonskem, kjer so njeni liki zaživeli tudi v risankah, na majicah, skodelicah in kot igrače. Prejela je številne nagrade in nominacije, med njimi priznanje za ilustracijo mednarodne organizacije IBBY, lani tudi Levstikovo nagrado za življenjsko delo, letos pa je postala častna meščanka Celja. V Peterokrakem stolpu na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava ilustracij iz njene najnovejše slikanice Zmaji?! Z Lilo Prap je v oddaji Likovni odmevi o njenem delu spregovoril Žiga Bratoš.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
POGOVOR S PRVIM UREDNIKOM bORKOM tEPINO IN SEDANJO UREDNICO MOJCO ZLOKARNIK
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Pogovor s kustosinjo dr Cvetko Požar o razstavi Stoletje plakata v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Pogovor s kustosinjo Andrejo Borin o pregledni razstavi fotografa in grafičnega oblikovalca Ivan Dvoršaka.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Pogovor z dr Andrejem Smrekarjem ob razstavi Fotografije iz zapuščine Riharda Jakopiča
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Pogovor z Mikijem Mustrom ob pregledni razstavi del v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani
Moderna galerija je skupaj z ameriško založbo MIT Press pred kratkim izdala publikacijo, ki nosi isti naslov kot pred dobrim mesecem sklenjena razstava: NSK, Od Kapitala do kapitala, Neue Slowenische Kunst – dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije, le da je preveden in prilagojen, tako kot tudi publikacija, mednarodnemu tržišču in je zato v angleškem jeziku. Knjiga na uvodnih straneh povzema vizualno gradivo z razstave, obsežnih 550 strani pa prinaša teoretsko-kritične prispevke domačih in tujih avtorjev, od 80-ih let prejšnjega stoletja, do danes. Na tak način želi predstaviti širok duhovni in časovni kontekst, v katerega je umeščeno gibanje Neue Slowenische Kunst, kot smo ga imeli priložnost spoznati na razstavi. Več o knjigi v oddaji Likovni odmevi, ki jo tokrat pripravlja Petra Tanko. foto: arhiv Moderne galerije
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
V Ajdovščini je Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske v sodelovanju z Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov ter Lokarjevo in Pilonovo galerijo organiziralo prvi mednarodni bienale akvarela - Castra 2015. Več o bienalu in na splošno o akvarelu v oddaji Likovni odmevi.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je naš izziv, saj želimo v radijski formi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljamo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorimo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetimo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Izmenjalna razstava na Ljubljanskem gradu in muzeju Muscarnok v Budimpešti. Gosta Milček Komelj in Jožef Muhovič.
Neveljaven email naslov