Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slavko Grum se je za večno vtisnil v slovenski literarni DNK z dramo Dogodek v mestu Gogi. Za nocojšnji Literarni nokturno pa smo izbrali njegovo zgodbo Sestanek, v kateri spremljamo več kot 40-letnega pripovedovalca, ki opreza za šestnajstletnim dekletom. Grum je črtico, ki jo danes nedvomno beremo z drugačnimi očali in občutki kot leta 1926, ko je revijalno izšla, sam prevedel v nemščino, vendar se prevod ni ohranil. V našem radijskem arhivu pa se je ohranila odlična interpretacija črtice – leta 2010 jo je prebral Polde Bibič.
Igralec: Polde Bibič,
režiser: Igor Likar,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka: Mirko Marinšek.
Urednika: Matej Juh, Maja Žvokelj.
Leto nastanka: 2010.
38 epizod
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Slavko Grum se je za večno vtisnil v slovenski literarni DNK z dramo Dogodek v mestu Gogi. Za nocojšnji Literarni nokturno pa smo izbrali njegovo zgodbo Sestanek, v kateri spremljamo več kot 40-letnega pripovedovalca, ki opreza za šestnajstletnim dekletom. Grum je črtico, ki jo danes nedvomno beremo z drugačnimi očali in občutki kot leta 1926, ko je revijalno izšla, sam prevedel v nemščino, vendar se prevod ni ohranil. V našem radijskem arhivu pa se je ohranila odlična interpretacija črtice – leta 2010 jo je prebral Polde Bibič.
Igralec: Polde Bibič,
režiser: Igor Likar,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka: Mirko Marinšek.
Urednika: Matej Juh, Maja Žvokelj.
Leto nastanka: 2010.
Janis Ritsos (1909–1990), klasik sodobne grške poezije, je ustvaril skoraj nepregleden opus: napisal naj bi kar sto sedemnajst knjig poezije, tako pa je trikrat prekosil celoten obseg Iliade in Odiseje. Pisanje poezije je za Ritsosa že zgodaj postalo nuja, v avtorjevih verzih pa se zrcali tudi njegova razgibana in vse prej kot lahka življenjska pot. To je zaznamovalo veliko izgub, delno tudi Ritsosovo politično udejstvovanje. Avtorjeva poezija sicer ne glede na to, ali raste iz intimizma ali družbenih tem, ohranja svoje nedoumljivo, neizgovorljivo jedro – tisto torej, kar poezijo naredi za poezijo. Izbor avtorjeve poezije je iz let 1960 in 1961. Prevajalka: Jelena Isak Kres; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Matej Puc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Gal Nagode; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2021.
Konec šestdesetih let 19. stoletja je Simon Jenko v časopisu Slovenski glasnik začel objavljati niz pesmi, ki jim je dal naslov Obrazi. A to niso človeški obrazi, temveč podobe, natančneje podobe iz narave. V petih letih je objavil dvajset tovrstnih "obrazov" in marsikateri je bil že kmalu tudi uglasben. Izbrali smo jih osem. Interpret Milan Štefe, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Jure Culiberg, urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh. Produkcija 2009.
Pred 130 leti se je v Cambridgeu v ameriški državi Massachussetts rodil pesnik Edward Estlin Cummings, bolj znan kot e. e. cummings. Napisal je 15 pesniških zbirk, med njimi Tulipani in dimniki, In ter Je 5. Za njegovo poezijo so v obliki značilne posebnosti v tipografiji, jeziku in punktuaciji, v vsebini pa veselo, polno zavedanje spolnosti in ljubezni. Cummings je bil tudi prozaist in slikar. Umrl je leta 1962. Prevod Uroš Mozetič, interpretacija Blaž Valič, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Ana Krauthaker. Produkcija 2004.
Sto osemdeset let od rojstva goriškega slavčka bomo slišali pet njegovih najbolj znanih pesmi: Nazaj v planinski raj, Soči, Moj črni plašč, Ujetega ptiča tožba in Človeka nikar! Igralca: Željko Hrs in Branko Jordan, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Jure Culiberg. Posneto novembra 2006.
Ameriška pisateljica Erica Jong je zaslovela z romanom Strah pred letenjem, ki je izšel leta 1973 in je bil za tisti čas kontroverzen, saj opisuje žensko seksualnost. Leta 1998 je pisateljica izdala knjigo esejev z naslovom Kaj si ženske želijo? V eseju z naslovom Moja mama, moja hčerka in jaz opisuje zapletene odnose med različnimi generacijami žensk. Odlomek, ki ga bomo slišali v Literarnem nokturnu, je prevedla Ingrid Kovač Brus. Prevajalka: Ingrid Kovač Brus, interpretka: Maja Sever, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Sara Železnik, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednica oddaje: Ingrid Kovač Brus, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 2013.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.
Neveljaven email naslov