Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Adam Bohorič je za Krčane izredno pomembna osebnost, rodil se je v bližnji Brestanici leta 1520, v Krškem ustanovil šolo in deloval kot učitelj, pri katerem se je šolal tudi Jurij Dalmatin. V Krškem z Bohoričevim letom obeležujejo 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča, utemeljitelja slovenskega jezika in prve spisane slovnice v 16. st.. Številne dogodke so načrtovali v tem letu, a jih zaradi epidemije prestavljajo na čas, ko bodo kulturne ustanove znova odprte. Bohoričevo leto zato podaljšujejo v letu 2021. V začetku leta so uspeli izdati spominsko poštno znamko - 500 let rojstva Adama Bohoriča. O tem v pogovoru z dopisnico Suzano Vahtarič, ki bo v zgodbo pripeljala tudi bibliobus in 180 brežiške pošte.
Z dopisnico Suzano Vahtarič iz Posavja o Bohoričevem letu
Adam Bohorič je za Krčane izredno pomembna osebnost, rodil se je v bližnji Brestanici leta 1520, v Krškem ustanovil šolo in deloval kot učitelj, pri katerem se je šolal tudi Jurij Dalmatin.
V Krškem z Bohoričevim letom zaznamujejo 500. obletnico rojstva Adama Bohoriča, utemeljitelja slovenskega jezika in prve spisane slovnice v 16. stoletju. Številne dogodke so načrtovali v tem letu, a jih zaradi epidemije prestavljajo na čas, ko bodo kulturne ustanove znova odprte. Bohoričevo leto zato podaljšujejo v leto 2021. V začetku leta jim je uspelo izdati spominsko poštno znamko, 500 let od rojstva Adama Bohoriča.
Direktorica Kulturnega doma Krško Darja Planinc: "Moram pa poudariti, da je osrednji cilj Bohoričevega leta vendarle dosežen, to je izdaja stripa, ki predstavlja delo Bohoriča in slovenskih reformatorjev, in če kaj, je potem v tem času branje edina dejavnost, ki ni prepovedana, ampak zelo zaželena in strip je ugledal luč dan pred dnevom reformacije in je ta hip eno najbolj prodajanih knjižnih del, kar nas zelo veseli."
Koordinator projekta Žiga Kump iz Kulturnega doma Krško: "Kot smo videli, je v Cankarjevem letu Zavod Škrateljc izdal precej odmeven projekt Cankar v stripu, zato smo se obrnili na Zavod in hitro ugotovili, da imamo odlično idejo in okoli sebe zbrali to ekipo; Boštjana Gorenca - Pižama, Jaka Vukotiča in dr. Kozma Ahačiča, začeli snovati koncept stripa in tako je ta strip nastajal. Na eni strani spremljamo zgodbo Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina, njuno osebno in profesionalno življenjsko pot, skozi to, speto z njunima usodama, tudi zgodbo o dveh temeljnih delih, ki so utemeljevali slovenski knjižni jezik, z Dalmatinovim prevodom Biblije in z Bohoričevo slovnico, skratka to je ta finale te stripovske zgodbe."
Zaživela potujoča knjižnica
Dobrodošla novost v Posavju v tem času omejevanja gibanja je potujoča knjižnica, ki so jo na pot pospremili oktobra, tako pridejo knjige skoraj do domačih vrat. Posavski bibliobus je poseben, edinstven projekt, ker združuje pet posavskih občin in njune štiri knjižnice (Valvasorjevo Knjižnico Krško, Knjižnico Brežice, Knjižnico Sevnica in Knjižnico Laško). Nedavno je ob Tednu splošnih knjižnic posavska potujoča knjižnica prejela nagrado Združenja splošnih knjižnic.
Sto osemdeset let pošte v Brežicah
V Posavskem muzeju Brežice je na ogled razstava ob 180. obletnici prve pošte v Brežicah, ki so jo pripravili člani Društva zbirateljev Verigar Brežice Franjo B. Gregl, Vekoslav Krahulec, Gregor Avsec in Aleksander Rožman, ki je tudi pobudnik zaznamovanja jubileja. Razstava je bila odprta 1. decembra, na dan, ko je bila leta 1840 ustanovljena pošta v Brežicah, ki je imela prvi sedež prav v gradu.
Ob tem so bili izdani tudi priložnostna znamka in žig, ki so del razstave, na ogled so žigi brežiške pošte od njenih začetkov do danes, in filatelistični kolaž z brežiškimi starejšimi in novejšimi motivi na razglednicah, ter stare kuverte, dopisnice in službene dopisnice z različnimi vrstami žigov.
242 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Adam Bohorič je za Krčane izredno pomembna osebnost, rodil se je v bližnji Brestanici leta 1520, v Krškem ustanovil šolo in deloval kot učitelj, pri katerem se je šolal tudi Jurij Dalmatin. V Krškem z Bohoričevim letom obeležujejo 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča, utemeljitelja slovenskega jezika in prve spisane slovnice v 16. st.. Številne dogodke so načrtovali v tem letu, a jih zaradi epidemije prestavljajo na čas, ko bodo kulturne ustanove znova odprte. Bohoričevo leto zato podaljšujejo v letu 2021. V začetku leta so uspeli izdati spominsko poštno znamko - 500 let rojstva Adama Bohoriča. O tem v pogovoru z dopisnico Suzano Vahtarič, ki bo v zgodbo pripeljala tudi bibliobus in 180 brežiške pošte.
Z dopisnico Suzano Vahtarič iz Posavja o Bohoričevem letu
Adam Bohorič je za Krčane izredno pomembna osebnost, rodil se je v bližnji Brestanici leta 1520, v Krškem ustanovil šolo in deloval kot učitelj, pri katerem se je šolal tudi Jurij Dalmatin.
V Krškem z Bohoričevim letom zaznamujejo 500. obletnico rojstva Adama Bohoriča, utemeljitelja slovenskega jezika in prve spisane slovnice v 16. stoletju. Številne dogodke so načrtovali v tem letu, a jih zaradi epidemije prestavljajo na čas, ko bodo kulturne ustanove znova odprte. Bohoričevo leto zato podaljšujejo v leto 2021. V začetku leta jim je uspelo izdati spominsko poštno znamko, 500 let od rojstva Adama Bohoriča.
Direktorica Kulturnega doma Krško Darja Planinc: "Moram pa poudariti, da je osrednji cilj Bohoričevega leta vendarle dosežen, to je izdaja stripa, ki predstavlja delo Bohoriča in slovenskih reformatorjev, in če kaj, je potem v tem času branje edina dejavnost, ki ni prepovedana, ampak zelo zaželena in strip je ugledal luč dan pred dnevom reformacije in je ta hip eno najbolj prodajanih knjižnih del, kar nas zelo veseli."
Koordinator projekta Žiga Kump iz Kulturnega doma Krško: "Kot smo videli, je v Cankarjevem letu Zavod Škrateljc izdal precej odmeven projekt Cankar v stripu, zato smo se obrnili na Zavod in hitro ugotovili, da imamo odlično idejo in okoli sebe zbrali to ekipo; Boštjana Gorenca - Pižama, Jaka Vukotiča in dr. Kozma Ahačiča, začeli snovati koncept stripa in tako je ta strip nastajal. Na eni strani spremljamo zgodbo Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina, njuno osebno in profesionalno življenjsko pot, skozi to, speto z njunima usodama, tudi zgodbo o dveh temeljnih delih, ki so utemeljevali slovenski knjižni jezik, z Dalmatinovim prevodom Biblije in z Bohoričevo slovnico, skratka to je ta finale te stripovske zgodbe."
Zaživela potujoča knjižnica
Dobrodošla novost v Posavju v tem času omejevanja gibanja je potujoča knjižnica, ki so jo na pot pospremili oktobra, tako pridejo knjige skoraj do domačih vrat. Posavski bibliobus je poseben, edinstven projekt, ker združuje pet posavskih občin in njune štiri knjižnice (Valvasorjevo Knjižnico Krško, Knjižnico Brežice, Knjižnico Sevnica in Knjižnico Laško). Nedavno je ob Tednu splošnih knjižnic posavska potujoča knjižnica prejela nagrado Združenja splošnih knjižnic.
Sto osemdeset let pošte v Brežicah
V Posavskem muzeju Brežice je na ogled razstava ob 180. obletnici prve pošte v Brežicah, ki so jo pripravili člani Društva zbirateljev Verigar Brežice Franjo B. Gregl, Vekoslav Krahulec, Gregor Avsec in Aleksander Rožman, ki je tudi pobudnik zaznamovanja jubileja. Razstava je bila odprta 1. decembra, na dan, ko je bila leta 1840 ustanovljena pošta v Brežicah, ki je imela prvi sedež prav v gradu.
Ob tem so bili izdani tudi priložnostna znamka in žig, ki so del razstave, na ogled so žigi brežiške pošte od njenih začetkov do danes, in filatelistični kolaž z brežiškimi starejšimi in novejšimi motivi na razglednicah, ter stare kuverte, dopisnice in službene dopisnice z različnimi vrstami žigov.
V Žalcu so za letos zaprli pipe na fontani piv zeleno Zlato. Tako se je končala že deveta sezona zelo uspešnega projekta. Do zdaj so v devetih letih skupaj prodali približno 330 tisoč vrčkov piva, kar je okoli 170 tisoč litrov hmeljskega napitka. Ob fontani pripravljajo tudi številne etnološke, zabavne, kulturne in športne dogodke. Ta projekt nameravajo še nadgraditi, za naslednjo 10 jubilejno sezono obljubljajo številne novosti.
Zanimanje za rezljanje buč in ustvarjanje se na Gorenjskem iz leta v leto povečuje. In to dobro ve Franci Vilfan, največji tamkajšnji pridelovalec okrasnih in jedilnih buč, na njegovi kmetiji je te dni še posebej živahno.
V Črnomlju letos praznujejo jubileje številnih inštitucij iz obdobja druge svetovne vojne. Od začetka leta 1944 pa do konca vojne je bil Črnomelj na osvobojenem ozemlju v Beli krajini začasno glavno mesto slovenskega ljudstva. Zato so letošnje leto razglasili za leto domovine.
Letos mineva 150 let od rojstva prekmurskega duhovnika, publicista in urednika, narodnega buditelja in politika Jožefa Klekla, starejšega. Ob tem jubileju je občina Črenšovci letošnje leto razglasila za Kleklovo leto, katerega dogodki so vrhunec dosegli s prenosom njegovih posmrtnih ostankov iz Murske Sobote v črenšovsko župnijsko cerkev. Začetnika katoliškega periodičnega tiska v Prekmurju imenujejo tudi »prekmurski Slomšek« ali »prekmurski Čedermac«, pomembna vloga njegovega delovanja pa je odsevala tudi v 20 tisoč glavi množici na zborovanju ob združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pred 105. leti v Beltincih.
V tokratnem Lokalnem času se bomo posvetili dvema okroglima obletnicama, ki ju praznujejo v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga pri Igu – ta deluje že polna štiri desetletja – in Vaški sušilnici sadja, ki na Gradežu pri Turjaku obeležuje 20. obletnico delovanja. Center Dolfke Boštjančič je leta 1984 ustanovila takratna Vlada Republike Slovenije, v tem času pa se je razširil v osrednji slovenski center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje, zaposlitev, bivanje, nego, rehabilitacijo in zdravstveno varstvo skoraj 500 otrok, mladostnikov in odraslih oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju ter odraslih s pridobljeno možgansko poškodbo. In tja nas jenajprej popeljal naš dopisnik za Notranjsko in Kočevsko Marko Škrlj
Ansambel Štirje kovači je najdlje delujoči narodno -zabavni ansambel v Sloveniji, kar je vpisano tudi v Guinessovo knjigo rekordov. Pred kratkim so praznovali 70. obletnico, ob tem jim je predsednica republike Nataša Pirc Musar podelila najvišje državno odlikovanje – red za zasluge. Ko so nastali leta 1954, so bili Štirje kovači tudi čisto zares vsi kovači, delali so v takratni tovarni kos. Njihov pobudnik Franc Šegovc je dopolnil 86 let, njegova žena Hermina, ki tudi prepeva v ansamblu pred kratkim 80. Kljub tem letom še stojijo na odru, imajo krajše koncerte in tudi slovenjgraška dvorana je bila ob jubilejnem koncertu polna do zadnjega kotička. V središču Slovenj Gradca so pred leti odprli tudi muzej Štirih kovačev, ki je v času praznovanja 70. obletnice še bolj obiskan. Na ogled so glasbila, narodni noši Franca in Hermine Šegovc, pa tudi njihova dela vse od malih plošč do zgoščenk. »Vrednost ansambla Štirje kovači v slovenskem narodnem izročilu je ta, da so izvajali predvsem avtorske skladbe in mnoge od njih so ponarodele. Za razvoj slovenske narodno zabavne glasbe so tudi ti ansambli iz zlate dobe, ne le narodno zabavne, pomembni. Njihova vrednost je bila v tem, da so mnogi izvajali tudi lastne melodije. Bila je malo bolj premišljena, čas ni bil tako hiter,« je ob tem povedal glasbeni urednik na Radiu Slovenija Tomaž Guček.
Botanični vrt v Ljubljani, Center kulture Španski borci v Mostah, Hotel Park, Center Rog, zunanje ministrstvo, Tivoli park, Cankarjev dom, Petrolova stavba, gimnazija Jožeta Plečnika… kaj imajo omenjene stavbe in institucije skupnega? Ne le to, da so locirane v prestolnici, temveč predvsem to, da vse gostijo čebelje družine in panje. Znotraj avtocestnega obroča jih lahko naštejemo približno 800, za vsaj 50 od teh skrbijo pri društvu Urbani čebelar, ki letos obeležuje 10. obletnico delovanja. Med drugim so letos pridelali tudi prvi ljubljanski med z ekološkim certifikatom, kar je eden od pomembnejših mejnikov urbanega čebelarjenja v Sloveniji. V tokratni oddaji Lokalni čas skupaj s predsednikom društva Urbani čebelar Gorazdom Trušnovcem obiščemo čebele na strehi Centra Rog. Vabljeni k poslušanju.
September v Ilirsko Bistrico in v Pivko prinaša številne zanimive dogodke - od literarnih Premskih srečanj in niza prireditev Navdih lesa, pa do Zgodovikenda v Parku vojaške zgodovine in Okusov Pivke s kulinaričnimi presenečenji, V oddaji pa tudi o tem, kaj vse se je v nekih drugih časih dogajalo pod lipami! Pripravila Sabrina Mulec.
Tako kot drugod po Sloveniji, so tudi na severnem Primorskem otroci spet sedli v šolske klopi. Prvi šolski dan je bil poseben za Goriško knjižnico Franceta Bevka, ki je dobila nov bibilobus. September je čas trgatve ali b'ndime, kot ji pravijo v Vipavski dolini, kjer bo odslej, v ajdovski Rustjevi hiši kruha, dišalo tudi po tradicionalnih pekovskih izdelkih.
Veliko se dogaja takole v izdihljajih avgusta v Mariboru in okolici. 80 let od tako imenovanega "Vranovega leta", 100 let Čebelarske zveze društev Štajerske, 46. mednarodna regata na Dravi in še kaj je zajeto v jagodni izbor dogodkov, ki nam jih je v Lokalnem času postregel Stane Kocutar.
Brežice so bile v preteklosti s slikovitim ambientom gradu in čudovite viteške dvorane ter starim železnim mostom čez Savo in Krko prizorišča v več filmih, očaran je bil legendarnim Jackie Chan, ki je tu posnel prizore za film Božji oklep, pa filma 'Rozenkranc in Gildenstern' sta mrtva, tudi Smrtonosno misijo tj. tretji film iz serije Ducat umazanih in druge. »Brežice kot filmsko mesto so utemeljene že desetletja, v času bivše Jugoslavije se je v času Jadran filma tukaj snemalo ogromno koprodukcij, tudi ameriških, velikih nadaljevank in filmov... Iz Brežic nas je kar nekaj, ki se ukvarjamo s filmom, tako igralci, režiserji in producenti, Brežice so slikovito mesto. Bi rekel, da je zelo, zelo utemeljeno, da je festival tukaj oziroma bi se prej vprašal, zakaj sploh ni prišlo do tega festivala že prej,« je na predstavitvi prvega Festivala evropskega filma Brežice 2024, ki bo potekal med 28. in 31. avgustom dejal pobudnik festivala in njegov direktor Aleš Pavlin.
Tokrat vas z Lokalnim časom popeljemo na Gorenjsko, natančneje na njen zgornji konec, kjer se danes izjemno veliko dogaja. Osrednje slovensko bogoslužje na Brezjah, pa največji modelarski letalski miting v državi in na skrajnem robu regije, tradicionalno na dan Marijinega vnebovzetja tudi ena najbolj prikupnih etnoloških prireditev, Vaški dan v Ratečah. Ob tem, da je v teh vročih dneh in danes na dela prost dan, najbrž tudi veliko takih , ki bodo osvežitev iskali v Blejskem in Bohinjskem jezeru. Skratka veliko poti se bo danes steklo v te kraje, kar posledično pomeni tudi izjemno prometno obremenitev, zato se danes, za lažjo odločitev, če ste med tistimi , ki vas danes vleče na Gorenjsko - kam ja in kam morda raje ne, kje zaviti , da boste prej na cilju za vas tja podamo že zdaj.
Poletni čas je čas popotovanj in odkrivanj skritih kotičkov naše domovine. Ne nazadnje tudi občine Postojna, ki se ne ponaša le s Postojnsko jamo in Predjamskim gradom, temveč v njeni okolici najdemo še veliko zanimivosti. Postojnčani so še posebej ponosni na Inštitut za raziskovanje krasa in radi rečejo, da je Postojna središče svetovnega krasoslovja in na številne kraške pojave. Ponudbo pa bi radi popestrili še z nekaterimi manj znanimi, a domiselnimi turističnimi produkti, zato je TIC Visit Postojna v sodelovanju s podjetniškim inkubatorjem Perspektiva podelil več nagrad za inovativnost in podjetništvo v turizmu. Več v tokratnem Lokalnem času, ki ga je pripravila Sabrina Mulec.
Ob Savinji in njenih pritokih največ prahu dvigajo seznami objektov, ki so predvideni za rušitev. Nekateri lastniki se nikakor ne morejo sprijazniti, da se bodo morali seliti. A po drugi strani jih tudi ni malo, ki bi se želeli seliti, pa jih na seznam niso uvrstili. Najkrajši konec pa bodo najbrž potegnili tisti, ki so jih sprva na seznam uvrstili, nato pa kot strela z jasnega po sedmih mesecih umaknili.
V pogovoru z dopisnico tokrat o projektu Osrčje tradicije, ki si prizadeva za ohranitev ljudskega izročila, tudi starih obrti.
V današnjem Lokalnem času se glede na vroče dneve odpravljamo na breg najdaljše slovenske plaže, v obmejno naselje Vinica, ki je rojstni kraj belokranjskega poeta Otona Župančiča. Po njem se imenuje tudi Kulturno umetniško društvo Vinica, ki bo konec tedna praznovalo 60-letnico delovanja. Ponosni so na najštevilčnejše folklorno društvo v državi, ki bo jutri zvečer pripravilo plesno predstavo z naslovom Legende Vinice. Viniški folkloristi bodo pokazali in dokazali, da je folklora z uporabo sodobnih tehnologij in umetne inteligence zanimiva za vse starostne skupine. Več o tem pa v pogovoru z dopisnikom Jožetom Žuro.
Lončarstvo je ena najstarejših dejavnosti tudi na naših tleh, le da se z njim v Sloveniji preživlja vse manj lončarjev. Saša Žuman iz Ljutomera, ki je pred četrt stoletja nasledil svojega znamenitega dedka« Karleka«, predstavlja peto generacijo prleških lončarjev, katerih družinska tradicija sega stoletje in pol v preteklost. Kako iz kepe glinene zemlje narediti uporabne izdelke, kolikšno je zanimanje zanje in kako lahko preživijo tradicionalne rokodelske obrti, se je pozanimala Lidija Kosi.
K morju nas vleče poleti, a se lahko na poti do tja ustavimo tudi na Krasu, ali na kateri od postaj dveh novih hop on hop off prog po Geoparku Kras. Na kakšne načine lahko torej po primorski vandrate poleti nam je povedala Tjašo Škamperle in nas pričakala na posebni postaji! Vas zanima kateri? Prisluhnite!
Edina pravična trgovina v Sloveniji 3 Muhe po skoraj 20 letih delovanja zapira svoja vrata. V tem času je pravično trgovino podprlo več kot 150 prostovoljcev, na slovenski trg so pripeljali več kot deset tisoč različnih izdelkov iz vsaj 30 držav iz Latinske Amerike, Azije in Afrike, sodelovali z 10 akterji socialne ekonomije v Sloveniji in tudi z mladimi trajnostnimi tekstilnimi oblikovalci. Kot poudarja Živa Lopatič, direktorica Zavoda za pravično trgovino, je zapiranje edine pravične trgovine v Sloveniji odraz časa in družbe, v kateri živimo in delujemo. O izzivih pravične trgovine v tokratni oddaji Lokalni čas. Vabljeni k poslušanju.
Na Koroškem bomo danes merili lokalni čas. V preteklih oglašanjih iz te naše severne slovenske regije smo že spoznali, da ravno v bližini Dravograda teče poldnevnik, po katerem je določen točen srednjeevropski čas. Danes se odpravimo še naprej v Dravsko dolino, kjer so nekdaj spravljali les, zdaj pa po njej prevažajo turiste in ohranjajo to izjemno tradicijo. Več o tem z našo dopisnico Metko Pirc.
Neveljaven email naslov