Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom" je naslov dobrodelne prireditve, ki bo v soboto, 21. februarja v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. Prireditev je plod širokega sodelovanja Društva downov sindrom Slovenija, Planeta 47, Centra za usposabljanje delo in varstvo Draga in TV Slovenija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije pod vodstvom Patrika Grebla in dirigenta Lojzeta Kranjčana. V podporo programom in aktivnostim, ki lajšajo vsakdan tistim, ki se jih je dotaknil downov sindrom bomo tudi na Prvem programu Radia Slovenija vse do sobote pripravljali različne vsebine, v katerih bomo govorili o osebah z Downovim sindromom in njihovem vključevanju v družbo.
Tako boste v današnji oddaji Med štirimi stenami spoznali Blaža Kužnika, ki ima Downov sindrom, predstavili bomo program Ohranjanje znanj za mlade odrasle z Downovim sindromom, govorili pa bomo tudi o tem, kako se te osebe lahko izrazijo skozi umetnost. Oddajo je pripravila Petra Medved.
“Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom” je naslov dobrodelne prireditve, ki bo v soboto, 21. februarja v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. Prireditev je plod širokega sodelovanja Društva downov sindrom Slovenija, Planeta 47, Centra za usposabljanje delo in varstvo Draga in TV Slovenija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije pod vodstvom Patrika Grebla in dirigenta Lojzeta Kranjčana. V podporo programom in aktivnostim, ki lajšajo vsakdan tistim, ki se jih je dotaknil downov sindrom bomo tudi na Prvem programu Radia Slovenija vse do sobote pripravljali različne vsebine, v katerih bomo govorili o osebah z Downovim sindromom in njihovem vključevanju v družbo.
Tako boste v današnji oddaji Med štirimi stenami spoznali Blaža Kužnika, ki ima Downov sindrom, predstavili bomo program Ohranjanje znanj za mlade odrasle z Downovim sindromom, govorili pa bomo tudi o tem, kako se te osebe lahko izrazijo skozi umetnost.
Svojo podporo dobrodelni prireditvi “Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom”, ki bo v soboto, 21. februarja ob 20. uri v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. lahko izrazite z SMS sporočilom s ključno besedo: SINDROM5 in na ta način darujete 5€ Društvu downov sindrom Slovenija in Planetu 47- društvu za Downov sindrom. V času samega koncerta bo odprta tudi klicna številka za donacije. Vstopnice za ogled koncerta, so v prodaji na blagajni Cankarjevega doma.
V oddaji Med štirimi stenami se nam je predstavil Blaž Kužnik. Blaž Kužnik je mladenič z Downovim sindromom. Dopoldneve preživlja Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga, enoti varstveno delovnega centra Ljubljana, kot natakar pa streže gostom v gostilni Druga violina. V prostem času hodi na plavanje se sprehaja, hodi na pohode in se druži s prijatelji. Blaž Kužnik je povedal, da je veliko vadil, preden je postal natakar:
»Učil sem se v Dragi pri Igu. Pri strežbi je treba biti prijazen, vprašati goste, kaj želijo. Jaz pa prav naredim, ko je treba, ko jim prinesem hrano, pijačo.«
In kako je potekalo njegovo učenje?
»Moje učenje je bilo majčkeno naporno, ampak pri štetju denarja pa je bilo najtežje, drugače pa ne. Je šlo kar dobro.«
Stanka Grubešič je profesorica defektologije in specialna pedagoginja, ki pri Društvu Downov sindrom Slovenija vodi program Ohranjanje znanj, katerega cilj je, kot razlaga:
»da imajo odrasle osebe z Downovim sindromom možnost ohranjanja znanja, ki ga pridobivajo skozi dolgotrajen proces svojega izobraževanja. Drugi cilj pa je, da to znanje, ki so si ga v preteklih letih pridobili tudi praktično lahko uporabijo v praksi.«
Tako berejo in se pogovarjajo o aktualnih temah, ki se jih dotikajo v vsakdanjem življenju. Pišejo voščilnice za rojstne dneve in praznike, pišejo dnevnik, kjer zapišejo dogodek, ki je imel zanje izreden pomen. Tudi branje jedilnih listov je pomembno, da lahko naročijo hrano v restavracijah. V programu Ohranjanje znanj se osebe z downovim sindromom učijo osnove dela z denarjem, da lahko samostojno nakupujejo. Takšno učenje je pomembno za njihovo samostojnost v življenju, na tak način pa se tudi lažje vključijo v vsakodnevno življenje v družbi.
Petra Medved, Blaž Kužnik, Dolores Turičnik
foto: radio prvi
V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga spodbujajo osebe z Downovim sindromom h ustvarjalnosti. Specialna pedagoginja Dolores Turičnik vodi plesne in gledališke dejavnosti, v katerih lahko osebe z Downovim sindromom in z drugimi motnjami v razvoju razvijajo svoja močna področja in se izražajo na svoj način.
Dolores Turičnik:
»Družba v kateri živimo, je zelo storilnostno naravnana. Človek je že od najbolj zgodnjih let vpet v neko dokazovanje, v neke standarde, ki jih mora dosegati, jih mora pokazati in taka družba je težko prijazna do tistih, ki so drugačni – do tistih, ki teh standardov ne dosegajo ali pa jih dosegajo po svoje, po drugačni poti. In na tej točki so lahko umetniške dejavnosti tiste, ki lahko veliko pripomorejo k temu, da so tudi osebe, ki so drugačne, izrazijo na svoj način.« In še, kot razlaga Dolores Turičnik: »V nasprotju s to storilnostno družbo je umetnost tisti faktor, pri katerem drugačnost ni samo opcija, ampak tudi zahteva. In prav to področje je tisto, kjer se ljudje, ki so drugačni, ki razmišljajo drugače, lahko izrazijo.«
Razstavljeni izdelki uporabnikov VDC Ljubljana
foto: radio prvi
875 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
"Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom" je naslov dobrodelne prireditve, ki bo v soboto, 21. februarja v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. Prireditev je plod širokega sodelovanja Društva downov sindrom Slovenija, Planeta 47, Centra za usposabljanje delo in varstvo Draga in TV Slovenija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije pod vodstvom Patrika Grebla in dirigenta Lojzeta Kranjčana. V podporo programom in aktivnostim, ki lajšajo vsakdan tistim, ki se jih je dotaknil downov sindrom bomo tudi na Prvem programu Radia Slovenija vse do sobote pripravljali različne vsebine, v katerih bomo govorili o osebah z Downovim sindromom in njihovem vključevanju v družbo.
Tako boste v današnji oddaji Med štirimi stenami spoznali Blaža Kužnika, ki ima Downov sindrom, predstavili bomo program Ohranjanje znanj za mlade odrasle z Downovim sindromom, govorili pa bomo tudi o tem, kako se te osebe lahko izrazijo skozi umetnost. Oddajo je pripravila Petra Medved.
“Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom” je naslov dobrodelne prireditve, ki bo v soboto, 21. februarja v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. Prireditev je plod širokega sodelovanja Društva downov sindrom Slovenija, Planeta 47, Centra za usposabljanje delo in varstvo Draga in TV Slovenija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije pod vodstvom Patrika Grebla in dirigenta Lojzeta Kranjčana. V podporo programom in aktivnostim, ki lajšajo vsakdan tistim, ki se jih je dotaknil downov sindrom bomo tudi na Prvem programu Radia Slovenija vse do sobote pripravljali različne vsebine, v katerih bomo govorili o osebah z Downovim sindromom in njihovem vključevanju v družbo.
Tako boste v današnji oddaji Med štirimi stenami spoznali Blaža Kužnika, ki ima Downov sindrom, predstavili bomo program Ohranjanje znanj za mlade odrasle z Downovim sindromom, govorili pa bomo tudi o tem, kako se te osebe lahko izrazijo skozi umetnost.
Svojo podporo dobrodelni prireditvi “Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom”, ki bo v soboto, 21. februarja ob 20. uri v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. lahko izrazite z SMS sporočilom s ključno besedo: SINDROM5 in na ta način darujete 5€ Društvu downov sindrom Slovenija in Planetu 47- društvu za Downov sindrom. V času samega koncerta bo odprta tudi klicna številka za donacije. Vstopnice za ogled koncerta, so v prodaji na blagajni Cankarjevega doma.
V oddaji Med štirimi stenami se nam je predstavil Blaž Kužnik. Blaž Kužnik je mladenič z Downovim sindromom. Dopoldneve preživlja Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga, enoti varstveno delovnega centra Ljubljana, kot natakar pa streže gostom v gostilni Druga violina. V prostem času hodi na plavanje se sprehaja, hodi na pohode in se druži s prijatelji. Blaž Kužnik je povedal, da je veliko vadil, preden je postal natakar:
»Učil sem se v Dragi pri Igu. Pri strežbi je treba biti prijazen, vprašati goste, kaj želijo. Jaz pa prav naredim, ko je treba, ko jim prinesem hrano, pijačo.«
In kako je potekalo njegovo učenje?
»Moje učenje je bilo majčkeno naporno, ampak pri štetju denarja pa je bilo najtežje, drugače pa ne. Je šlo kar dobro.«
Stanka Grubešič je profesorica defektologije in specialna pedagoginja, ki pri Društvu Downov sindrom Slovenija vodi program Ohranjanje znanj, katerega cilj je, kot razlaga:
»da imajo odrasle osebe z Downovim sindromom možnost ohranjanja znanja, ki ga pridobivajo skozi dolgotrajen proces svojega izobraževanja. Drugi cilj pa je, da to znanje, ki so si ga v preteklih letih pridobili tudi praktično lahko uporabijo v praksi.«
Tako berejo in se pogovarjajo o aktualnih temah, ki se jih dotikajo v vsakdanjem življenju. Pišejo voščilnice za rojstne dneve in praznike, pišejo dnevnik, kjer zapišejo dogodek, ki je imel zanje izreden pomen. Tudi branje jedilnih listov je pomembno, da lahko naročijo hrano v restavracijah. V programu Ohranjanje znanj se osebe z downovim sindromom učijo osnove dela z denarjem, da lahko samostojno nakupujejo. Takšno učenje je pomembno za njihovo samostojnost v življenju, na tak način pa se tudi lažje vključijo v vsakodnevno življenje v družbi.
Petra Medved, Blaž Kužnik, Dolores Turičnik
foto: radio prvi
V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga spodbujajo osebe z Downovim sindromom h ustvarjalnosti. Specialna pedagoginja Dolores Turičnik vodi plesne in gledališke dejavnosti, v katerih lahko osebe z Downovim sindromom in z drugimi motnjami v razvoju razvijajo svoja močna področja in se izražajo na svoj način.
Dolores Turičnik:
»Družba v kateri živimo, je zelo storilnostno naravnana. Človek je že od najbolj zgodnjih let vpet v neko dokazovanje, v neke standarde, ki jih mora dosegati, jih mora pokazati in taka družba je težko prijazna do tistih, ki so drugačni – do tistih, ki teh standardov ne dosegajo ali pa jih dosegajo po svoje, po drugačni poti. In na tej točki so lahko umetniške dejavnosti tiste, ki lahko veliko pripomorejo k temu, da so tudi osebe, ki so drugačne, izrazijo na svoj način.« In še, kot razlaga Dolores Turičnik: »V nasprotju s to storilnostno družbo je umetnost tisti faktor, pri katerem drugačnost ni samo opcija, ampak tudi zahteva. In prav to področje je tisto, kjer se ljudje, ki so drugačni, ki razmišljajo drugače, lahko izrazijo.«
Razstavljeni izdelki uporabnikov VDC Ljubljana
foto: radio prvi
Nenehno hitenje in stres lahko zaustavijo hude preizkušnje. Slovenski igralec Matjaž Javšnik, ki ga občinstvo po vsej Sloveniji pozna po monokomedijah, nastopa pa tudi v številnih drugih filmskih projektih, je pred letom dni doživel srčni infarkt. Pa to še ni vse. Sledili so še hudi zdravstveni zapleti. Vse se je srečno končalo. Mu je ta izkušnja spremenila življenje?
November je mesec ozaveščanja o pljučni hipertenziji. Gre za stanje z zvišanim krvnim tlakom v pljučnem krvnem obtoku, katerega posledica so lahko resni zapleti. Pomembno je, da je diagnoza postavljena čimbolj zgodaj. Gre sicer za redko bolezen, lahko pa se pojavi v vseh starostnih obdobjih. O soočenju, zdravljenju in življenju s pljučno hipertenzijo bomo govorili v tokratni oddaji. Goste je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.
Kako zlahka zdrsnemo v spiralo dolgov ob izgubi bližnjih, ločitvi, izgubi dela in ob drugih življenjskih prelomnicah, bomo slišali v oddaji Med štirimi stenami, kjer bomo predstavili zgodbo družine samostojnega podjetnika, ki se je ujela v spiralo dolgov, iz katere so se rešili z brezplačno strokovno pomočjo tik pred tem, ko bi se njihova družinska hiša že znašla na dražbi.
Ko nam življenje pokaže drugo plat, ko potrebujemo podporo, razumevanje - in plemenite odločitve. To so zgodbe vseh, ki potrebujejo darovan organ. "Transplantacija - zgodba o partnerstvu" je kampanja, ki so jo ob letošnjem evropskem dnevu darovanja organov in tkiv začeli v Slovenskem društvu Transplant. Radi bi nam predstavili svoje zgodbe in nam povedali, kako pomembna je odločitev za darovanje organov. Tokratno oddajo posvečamo tej temi, goste je v studio povabila Lucija Fatur.
Spremljanje umirajočih se je v zadnjih desetletjih v Sloveniji uveljavilo kot prostovoljska dejavnost, ponudba umirajočim in svojcem je prek Slovenskega društva Hospic razširjena po vsej državi. Kaj potrebuje umirajoči, ko se mu življenje začne iztekati, in kaj potrebujejo svojci – pa tudi o tem, kaj je tisto, kar bogato žanje spremljajoči prostovoljec, se bo Cirila Štuber pogovarjala z Žigo Čamernikom, prostovoljcem pri Slovenskem društvu Hospic.
Ksenija Trs že tri desetletja dela kot knjižničarka v bibliobusu, torej v potujoči knjižnici Knjižnice Maribor, pred dobrima dvema letoma pa je izšla njena knjiga Kdo se boji črnega moža. V njej v prvem delu na duhovit način opisuje svoje ne prav preprosto otroštvo, v drugem delu pa opiše leta v zakonu, ko je na lastni koži več let doživljala nasilje zaradi posesivnega moža, ki ga je vodil alkohol. Je ena redkih žrtev nasilja v družini, ki ji je uspelo uiti iz tega in se sami, z otrokoma, ponovno postaviti nazaj na noge. V oddajo Med štirimi stenami jo je povabila Andreja Čokl.
Bliža se november, ki je bil razglašen za movember - mesec je namenjen opozarjanju moških, da morajo biti pozorni do zdravja, ki je lahko ogroženo. Rak prostate je najpogosteje diagnosticirana oblika raka pri moških, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Za rakom vsako leto po svetu zboli več kot 12 milijonov moških. Kakšna je statistika v Sloveniji, zakaj je pomembna preventiva in kakšne so aktivnosti Onkomana, slovenskega onkološkega društva za moške? O tem Matej Pečovnik, predsednik društva Onkoman.
Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije praznuje 40 let delovanja. Združuje več kot štiri tisoč ljudi s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi, njihovih svojcev in strokovnih sodelavcev. Prizadevajo si za sistem vzgoje in izobraževanja, ki bo vključujoč za otroke s posebnimi potrebami. O tem bomo govorili v tokratni oddaji, goste je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.
Zadnjih 10 let pri nas v povprečju vsako leto zboli za rakom 150 mladih med 15. in 29. letom starosti. Pogosto gre za krvne rake, še posebno limfome. Mladi so specifična populacija, ki se ob težavah in skrbi zaradi bolezni sooča še s stigmo na drugih področjih življenja. Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo zato predstavlja kampanjo "Pridem takoj", o kateri govorimo v tokratni oddaji. Goste je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.
Med štiri stene smo povabili starše otrok, ki so se odločili za šolanje svojih otrok na domu. Njihove zgodbe in tudi razlogi za takšno odločitev so raznoliki. Zanimalo nas bo, zakaj je za njihovo družino šolanje na domu boljša rešitev kot klasično šolanje, kako poskrbijo za izobrazbo in socializacijo svojih otrok, kako organizirajo življenje družine in kako je njihovo odločitev sprejema okolje, v katerem živijo.
Najrazličnejše so poti in stranpoti naših življenj. Včasih ravne in gladke, drugič z mnogimi ovinki in posute z makadamom. V tokratni oddaji bomo spoznali zgodbo Lucije Zajc, ki jo delno avtobiografsko razgrne pred nas v svojem prvencu z naslovom "S tem boste morala živeti". Pripoved junakinje Larise nas popelje v svet, ki je za mnoge še vedno tabu, pogovor o tem pa vedno neprijeten in ovit v tančico strahu in predsodkov. Lucijo Zajc je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.
Z začetkom šolskega leta otroci in mladostniki začenjajo tudi zunajšolske aktivnosti. Šport je gotovo zelo pogosta izbira. Ampak – kako izbrati primeren šport za otroka? Kateri šport je primeren za katero starostno skupino? Katere so prednosti ekipnega, katere pa individualnega športa? Zakaj je šport koristen in kdaj je ta meja presežena? Smo do otrok preveč zaščitniški ali jim prepogosto naložimo pretirane športne obremenitve? O tem z gostom oddaje Med štirimi stenami Andrejem Miklavcem, nekdanjim vrhunskim športnikom in piscem priročnika Šepetalec športnim otrokom.
V osnovi je namen psihološke pomoči s strani usposobljenih zaupnikov predvsem varovanje pred poklicnim izgorevanjem in zmanjševanje stresa med pripadniki interventnih služb. Psihološka pomoč, ki jo nudijo zaupniki, ponuja možnosti za hitrejše okrevanje po travmatskih dogodkih s pomočjo razvijanja zaupanja in sodelovanja v skupini ter z izmenjavo izkušenj. V oddaji Med štirimi stenami je o tovrstni pomoči spregovoril strokovno usposobljen zaupnik, sicer reševalec in vodja izmene na Reševalni postaji v Ljubljani, Boštjan Plahutnik.
Stojan Rozman je pred 27 leti zaradi utrujenosti zaspal za volanom. Prometna nesreča mu je v hipu spremenila življenje, saj je postal tetraplegik. Po poklicu je elektrotehnik in inženir varstva pri delu in okolja, po poškodbi pa se je odločil, da bo kljub temu živel dejavno in neodvisno življenje. Je predstavnik Zveze paraplegikov Slovenije v delovni skupini Gibalno ovirani gore osvajajo pri odboru inPlaninec Planinske zveze Slovenije, sodeluje v delovni skupini za evropski standard za pse pomočnike in je organizator Festivala drugačnosti. Prav tako je tudi član Sveta invalidov v več koroških občinah ter popisuje ovire v okviru projekta Multimodalna mobilnost. Z gostom Stojanom Rozmanom se bo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.
Zgodbe o krajah novorojenčkov iz porodnišnic so zadnjih 10 let prihajale iz Srbije. Tam so najprej odkrili, da so v 70tih in 80tih letih 20. stoletja organizirano kradli novorojenčke iz porodnišnic, ponarejali dokumentacijo in starše obvestili, da je njihov otrok po porodu umrl, ne da bi jim pokazali truplo. Na podlagi resnične zgodbe so na to temo posneli celo igrani dokumentarni film Šivi, ki smo si ga lahko pred tremi leti ogledali tudi na Televiziji Slovenija. Do nedavna smo verjeli, da se v Sloveniji kaj takega ni moglo dogajati, čeprav so nekateri srbski ukradeni dojenčki s ponarejeno dokumentacijo pristali tudi v slovenskih družinah. Še danes bi verjeli, da so slovenske porodnišnice in centri za socialno delo brezmadežni, ko gre za tovrstno trgovino z ljudmi, če ne bi Simona Š. Kalanj raziskala primera svojega bližnjega, ki ni vedel, da je bil v resnici posvojen, se je pa v svoji družini počutil nenavadno. V zadnjih dveh letih je do zaključka pripeljala vsaj dve taki zgodbi, še več pa jih čaka na razplet in pomoč državnih organov pri dostopu do dokumentacije. Simona Š. Kalanj je gostja Cirile Štuber v oddaji Med štirimi stenami.
Da imajo živali številne terapevtske razsežnosti, ni nič novega. To velja tudi za konje. Na zavodu Nazaj na konja imajo veliko izkušenj z različnimi terapijami s konji. K njim prihajajo predšolski otroci, šolarji, mladostniki, odrasli, osebe s posebnimi potrebami in tudi tisti z različnimi življenjskimi stiskami. Prihajajo skupine in tudi posamezniki. V oddaji Med štirimi stenami bosta terapije s konji predstavila Aleksander S.Goljevšček in Metka Demšar Goljevšček iz zavoda Na konju.
Življenje nas vodi po najrazličnejših poteh, nekatere so nujne in vsakodnevne, druge izberemo sami ali pa nam kratko malo same pridejo naproti. Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki so in še vodijo do svetišča svetega Jakoba v Santiagu de Compostela. In prav Camino, kot krajše rečemo, marsikdaj marsikomu pride naproti kot umik od vsakdanjega življenja, kot življenjska odločitev. Naša današnja sogovornica pravi, da je na Camino odšla, ko je na poti življenja izgubila sebe. In ko je odšla leta 2009 prvič in se po 800 prehojenih kilometrih vrnila domov, jo je ta pot tako prevzela, da se je tja vrnila še osemkrat in prehodila krajšo razdaljo. O svoji poti življenja bo pripovedovala Tanja Šuligoj. Na Camino se bo vračala vedno znova, pravi. Tanjo Šuligoj je obiskala Lucija Fatur.
V Sloveniji živi od 3100 do 3500 ljudi z multiplo sklerozo. Multipla skleroza je neozdravljiva avtoimunska bolezen in je drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Po navadi zbolevajo odrasli, stari od 20 do 40 let. Kakšno je življenje z multiplo sklerozo, kako bolniki premagujejo vsakdanje stiske ter kako si lahko organizirajo kakovostno življenje? Kako pomembno je zgodnje zdravljenje bolezni, kakšne so najsodobnejše terapije? O tem bosta v oddaji Med štirimi stenami govorila predsednik Združenja multiple skleroze Slovenije Pavel Kranjc, združenja, ki letos zaznamuje 50-letnico delovanja, in nevrolog asist. dr. Gregor Brecl Jakob, vodja Centra za multiplo sklerozo iz nevrološke klinike UKC Ljubljana. Oddajo pripravlja Petra Medved.
V oddaji smo govorili o travmi in njeni obravnavi s pomočjo psihoterapije. Cirila Štuber je obiskala Inštitut za socialno psihiatrijo in psihotravmatologijo, ki ga vodi doc. dr. Robert Óravecz, psihiater in psihoterapevt, ki z ekipo del psihoterapevtskih storitev za zdravljenje travme izvaja v obliki dnevne bolnišnice v okviru javnega zdravstvenega sistema. Doc. dr. Robert Óravecz je bil kot vojvodinski Madžar zaposlen v jugoslovanski vojski v Ljubljani in je, ko se je začela vojna v Sloveniji, prestopil v Teritorialno obrambo. S travmo se je srečal, ko je kot psihiater nudil pomoč hrvaškim in bosanskim beguncem.
Duševno zdravje je po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije »dobro počutje, v katerem posameznik uresničuje svoje sposobnosti, normalno obvladuje stres v vsakdanjem življenju, svoje delo opravlja produktivno in je sposoben prispevati k skupnosti, v kateri živi«. Prizadevati si moramo za čim večjo ozaveščenost o duševnem zdravju in tematiko približati ljudem. Zato z današnjo oddajo napovedujemo Festival duševnega zdravja, ki ga boste pri nas prvič lahko obiskali ta četrtek na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani med 10.00 in 19.00 uro. V prihodnji uri bomo govorili o demenci, saj ta neozdravljiva bolezen pomeni velik izziv glede na to, da se življenjska doba prebivalstva postopoma podaljšuje in naj bi se vsakih 20 let število bolnikov z demenco skoraj podvojilo - leta 2030 bo v Sloveniji 48.000 oseb z demenco, starejših od 60 let. V tokratni oddaji želimo znova osvetliti problematiko te bolezni, saj poleg bolnika samega močno prizadene njegove bližnje. Lucija Fatur je v studio povabila gospo Štefanijo Lukič Zlobec, predsednico Združenja Spominčica, slovensko združenje za pomoč pri demenci Alzheimer Slovenije in Vido Drame Orožim, dr. med., upokojeno specialistko nevrologije in psihiatrije.
Neveljaven email naslov
