Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom" je naslov dobrodelne prireditve, ki bo v soboto, 21. februarja v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. Prireditev je plod širokega sodelovanja Društva downov sindrom Slovenija, Planeta 47, Centra za usposabljanje delo in varstvo Draga in TV Slovenija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije pod vodstvom Patrika Grebla in dirigenta Lojzeta Kranjčana. V podporo programom in aktivnostim, ki lajšajo vsakdan tistim, ki se jih je dotaknil downov sindrom bomo tudi na Prvem programu Radia Slovenija vse do sobote pripravljali različne vsebine, v katerih bomo govorili o osebah z Downovim sindromom in njihovem vključevanju v družbo.
Tako boste v današnji oddaji Med štirimi stenami spoznali Blaža Kužnika, ki ima Downov sindrom, predstavili bomo program Ohranjanje znanj za mlade odrasle z Downovim sindromom, govorili pa bomo tudi o tem, kako se te osebe lahko izrazijo skozi umetnost. Oddajo je pripravila Petra Medved.
“Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom” je naslov dobrodelne prireditve, ki bo v soboto, 21. februarja v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. Prireditev je plod širokega sodelovanja Društva downov sindrom Slovenija, Planeta 47, Centra za usposabljanje delo in varstvo Draga in TV Slovenija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije pod vodstvom Patrika Grebla in dirigenta Lojzeta Kranjčana. V podporo programom in aktivnostim, ki lajšajo vsakdan tistim, ki se jih je dotaknil downov sindrom bomo tudi na Prvem programu Radia Slovenija vse do sobote pripravljali različne vsebine, v katerih bomo govorili o osebah z Downovim sindromom in njihovem vključevanju v družbo.
Tako boste v današnji oddaji Med štirimi stenami spoznali Blaža Kužnika, ki ima Downov sindrom, predstavili bomo program Ohranjanje znanj za mlade odrasle z Downovim sindromom, govorili pa bomo tudi o tem, kako se te osebe lahko izrazijo skozi umetnost.
Svojo podporo dobrodelni prireditvi “Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom”, ki bo v soboto, 21. februarja ob 20. uri v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. lahko izrazite z SMS sporočilom s ključno besedo: SINDROM5 in na ta način darujete 5€ Društvu downov sindrom Slovenija in Planetu 47- društvu za Downov sindrom. V času samega koncerta bo odprta tudi klicna številka za donacije. Vstopnice za ogled koncerta, so v prodaji na blagajni Cankarjevega doma.
V oddaji Med štirimi stenami se nam je predstavil Blaž Kužnik. Blaž Kužnik je mladenič z Downovim sindromom. Dopoldneve preživlja Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga, enoti varstveno delovnega centra Ljubljana, kot natakar pa streže gostom v gostilni Druga violina. V prostem času hodi na plavanje se sprehaja, hodi na pohode in se druži s prijatelji. Blaž Kužnik je povedal, da je veliko vadil, preden je postal natakar:
»Učil sem se v Dragi pri Igu. Pri strežbi je treba biti prijazen, vprašati goste, kaj želijo. Jaz pa prav naredim, ko je treba, ko jim prinesem hrano, pijačo.«
In kako je potekalo njegovo učenje?
»Moje učenje je bilo majčkeno naporno, ampak pri štetju denarja pa je bilo najtežje, drugače pa ne. Je šlo kar dobro.«
Stanka Grubešič je profesorica defektologije in specialna pedagoginja, ki pri Društvu Downov sindrom Slovenija vodi program Ohranjanje znanj, katerega cilj je, kot razlaga:
»da imajo odrasle osebe z Downovim sindromom možnost ohranjanja znanja, ki ga pridobivajo skozi dolgotrajen proces svojega izobraževanja. Drugi cilj pa je, da to znanje, ki so si ga v preteklih letih pridobili tudi praktično lahko uporabijo v praksi.«
Tako berejo in se pogovarjajo o aktualnih temah, ki se jih dotikajo v vsakdanjem življenju. Pišejo voščilnice za rojstne dneve in praznike, pišejo dnevnik, kjer zapišejo dogodek, ki je imel zanje izreden pomen. Tudi branje jedilnih listov je pomembno, da lahko naročijo hrano v restavracijah. V programu Ohranjanje znanj se osebe z downovim sindromom učijo osnove dela z denarjem, da lahko samostojno nakupujejo. Takšno učenje je pomembno za njihovo samostojnost v življenju, na tak način pa se tudi lažje vključijo v vsakodnevno življenje v družbi.
Petra Medved, Blaž Kužnik, Dolores Turičnik
foto: radio prvi
V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga spodbujajo osebe z Downovim sindromom h ustvarjalnosti. Specialna pedagoginja Dolores Turičnik vodi plesne in gledališke dejavnosti, v katerih lahko osebe z Downovim sindromom in z drugimi motnjami v razvoju razvijajo svoja močna področja in se izražajo na svoj način.
Dolores Turičnik:
»Družba v kateri živimo, je zelo storilnostno naravnana. Človek je že od najbolj zgodnjih let vpet v neko dokazovanje, v neke standarde, ki jih mora dosegati, jih mora pokazati in taka družba je težko prijazna do tistih, ki so drugačni – do tistih, ki teh standardov ne dosegajo ali pa jih dosegajo po svoje, po drugačni poti. In na tej točki so lahko umetniške dejavnosti tiste, ki lahko veliko pripomorejo k temu, da so tudi osebe, ki so drugačne, izrazijo na svoj način.« In še, kot razlaga Dolores Turičnik: »V nasprotju s to storilnostno družbo je umetnost tisti faktor, pri katerem drugačnost ni samo opcija, ampak tudi zahteva. In prav to področje je tisto, kjer se ljudje, ki so drugačni, ki razmišljajo drugače, lahko izrazijo.«
Razstavljeni izdelki uporabnikov VDC Ljubljana
foto: radio prvi
875 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
"Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom" je naslov dobrodelne prireditve, ki bo v soboto, 21. februarja v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. Prireditev je plod širokega sodelovanja Društva downov sindrom Slovenija, Planeta 47, Centra za usposabljanje delo in varstvo Draga in TV Slovenija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije pod vodstvom Patrika Grebla in dirigenta Lojzeta Kranjčana. V podporo programom in aktivnostim, ki lajšajo vsakdan tistim, ki se jih je dotaknil downov sindrom bomo tudi na Prvem programu Radia Slovenija vse do sobote pripravljali različne vsebine, v katerih bomo govorili o osebah z Downovim sindromom in njihovem vključevanju v družbo.
Tako boste v današnji oddaji Med štirimi stenami spoznali Blaža Kužnika, ki ima Downov sindrom, predstavili bomo program Ohranjanje znanj za mlade odrasle z Downovim sindromom, govorili pa bomo tudi o tem, kako se te osebe lahko izrazijo skozi umetnost. Oddajo je pripravila Petra Medved.
“Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom” je naslov dobrodelne prireditve, ki bo v soboto, 21. februarja v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. Prireditev je plod širokega sodelovanja Društva downov sindrom Slovenija, Planeta 47, Centra za usposabljanje delo in varstvo Draga in TV Slovenija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije pod vodstvom Patrika Grebla in dirigenta Lojzeta Kranjčana. V podporo programom in aktivnostim, ki lajšajo vsakdan tistim, ki se jih je dotaknil downov sindrom bomo tudi na Prvem programu Radia Slovenija vse do sobote pripravljali različne vsebine, v katerih bomo govorili o osebah z Downovim sindromom in njihovem vključevanju v družbo.
Tako boste v današnji oddaji Med štirimi stenami spoznali Blaža Kužnika, ki ima Downov sindrom, predstavili bomo program Ohranjanje znanj za mlade odrasle z Downovim sindromom, govorili pa bomo tudi o tem, kako se te osebe lahko izrazijo skozi umetnost.
Svojo podporo dobrodelni prireditvi “Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom”, ki bo v soboto, 21. februarja ob 20. uri v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. lahko izrazite z SMS sporočilom s ključno besedo: SINDROM5 in na ta način darujete 5€ Društvu downov sindrom Slovenija in Planetu 47- društvu za Downov sindrom. V času samega koncerta bo odprta tudi klicna številka za donacije. Vstopnice za ogled koncerta, so v prodaji na blagajni Cankarjevega doma.
V oddaji Med štirimi stenami se nam je predstavil Blaž Kužnik. Blaž Kužnik je mladenič z Downovim sindromom. Dopoldneve preživlja Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga, enoti varstveno delovnega centra Ljubljana, kot natakar pa streže gostom v gostilni Druga violina. V prostem času hodi na plavanje se sprehaja, hodi na pohode in se druži s prijatelji. Blaž Kužnik je povedal, da je veliko vadil, preden je postal natakar:
»Učil sem se v Dragi pri Igu. Pri strežbi je treba biti prijazen, vprašati goste, kaj želijo. Jaz pa prav naredim, ko je treba, ko jim prinesem hrano, pijačo.«
In kako je potekalo njegovo učenje?
»Moje učenje je bilo majčkeno naporno, ampak pri štetju denarja pa je bilo najtežje, drugače pa ne. Je šlo kar dobro.«
Stanka Grubešič je profesorica defektologije in specialna pedagoginja, ki pri Društvu Downov sindrom Slovenija vodi program Ohranjanje znanj, katerega cilj je, kot razlaga:
»da imajo odrasle osebe z Downovim sindromom možnost ohranjanja znanja, ki ga pridobivajo skozi dolgotrajen proces svojega izobraževanja. Drugi cilj pa je, da to znanje, ki so si ga v preteklih letih pridobili tudi praktično lahko uporabijo v praksi.«
Tako berejo in se pogovarjajo o aktualnih temah, ki se jih dotikajo v vsakdanjem življenju. Pišejo voščilnice za rojstne dneve in praznike, pišejo dnevnik, kjer zapišejo dogodek, ki je imel zanje izreden pomen. Tudi branje jedilnih listov je pomembno, da lahko naročijo hrano v restavracijah. V programu Ohranjanje znanj se osebe z downovim sindromom učijo osnove dela z denarjem, da lahko samostojno nakupujejo. Takšno učenje je pomembno za njihovo samostojnost v življenju, na tak način pa se tudi lažje vključijo v vsakodnevno življenje v družbi.
Petra Medved, Blaž Kužnik, Dolores Turičnik
foto: radio prvi
V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga spodbujajo osebe z Downovim sindromom h ustvarjalnosti. Specialna pedagoginja Dolores Turičnik vodi plesne in gledališke dejavnosti, v katerih lahko osebe z Downovim sindromom in z drugimi motnjami v razvoju razvijajo svoja močna področja in se izražajo na svoj način.
Dolores Turičnik:
»Družba v kateri živimo, je zelo storilnostno naravnana. Človek je že od najbolj zgodnjih let vpet v neko dokazovanje, v neke standarde, ki jih mora dosegati, jih mora pokazati in taka družba je težko prijazna do tistih, ki so drugačni – do tistih, ki teh standardov ne dosegajo ali pa jih dosegajo po svoje, po drugačni poti. In na tej točki so lahko umetniške dejavnosti tiste, ki lahko veliko pripomorejo k temu, da so tudi osebe, ki so drugačne, izrazijo na svoj način.« In še, kot razlaga Dolores Turičnik: »V nasprotju s to storilnostno družbo je umetnost tisti faktor, pri katerem drugačnost ni samo opcija, ampak tudi zahteva. In prav to področje je tisto, kjer se ljudje, ki so drugačni, ki razmišljajo drugače, lahko izrazijo.«
Razstavljeni izdelki uporabnikov VDC Ljubljana
foto: radio prvi
Pretekli teden so imeli počitnice otroci iz vzhodne in osrednje Slovenije, ta teden pa tisti iz zahodnega dela. Covid je tudi v tem šolskem vplival na otroke in mladostnike, otežil običajne stike s sovrstniki in marsikatere zunajšolske dejavnosti. Covid je otroke tudi še dodatno priklenil na pametne naprave. Včasih se zdi, da pozabljamo na pomen igre in pomen kvalitetnega preživljanja prostega časa otrok - oboje pa ima v vsestranskem razvoju otrok gotovo velik pomen.
Sašo Dudić je uspešen tetovator, pa tudi gorski reševalec, amaterski igralec, glasbenik, oče, plezalec in potapljač. Na svoji poti v uspešno odraslo življenje se je soočal s slabo samopodobo, depresijo, občutki panike in utesnjenosti ter motnjami hranjenja. Takrat si je želel več strokovne pomoči in predvsem to, da bi se že prej opogumil in svojo stisko delil z drugimi.
Gostja oddaje Med štirimi stenami bo nekdanja vrhunska športnica biatlonka s štirimi nastopi na olimpijskih igrah Tadeja Brankovič. Športu je ostala zvesta tudi po koncu kariere, saj predava različnim organizacijam, poučuje smučarski tek, nordijsko hojo in rolanje. O svojem življenju je napisala knjigo Peta olimpijada. »Štiri olimpijske igre so merile rezultat na štoparici. Peta ne meri hitrosti,« je zapisala v knjigi. Ta je zanjo najtežja, saj se spopada z rakom. Naučila jo je zavedanja, da je vse minljivo. In kot nadaljuje v knjigi: »Zato je potrebno živeti. Biti hvaležen za vse, kar imaš. Ni vse samoumevno. Treba je zaupati vase in se imeti rad. Biti optimističen in pozitiven.« O vrhunskem športu in boju z boleznijo se bo s Tadejo Brankovič, ki svoj mir in svobodo išče v gibanju, pogovarjala Petra Medved.
Epilepsija - bolezen, ki morda še vedno prinaša strah in mnogo vprašanj. A tudi bolezen, ki jo medicina že dobro obvladuje, zato se bolniki in njihovi svojci vedno bolj uspešno spopadajo z vsakdanjim življenjem. K sprejemanju epilepsije prav tako pripomore širjenje znanja in vedenja, predsodkov je vse manj. Drugi ponedeljek v februarju skupaj z več kot 140-imi državami po svetu zaznamujemo mednarodni dan epilepsije. Naša tokratna sogovornica je dr. Natalija Krajnc, dr. med., specialistka otroške nevrologije in specialistka pediatrije, strokovna direktorica Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in predsednica Društva Liga proti epilepsiji. Z Lucijo Fatur sta pogovor začeli o tem, zakaj velja, da je epilepsija bolezen z mnogimi obrazi.
V pandemičnih časih je zaznati več tesnobnih, depresivnih stanj. Strokovnjaki govorijo tudi o pandemični utrujenosti. Kako se s tem časom spopadajo starejši, pri katerih postaja depresija že tako ali tako pogostejša? Nekateri podatki govorijo o petini oziroma tretjini starostnikov, ki jih pesti depresija. Kako jo prepoznavamo, kako starejšim pomagamo in kako jo lahko preprečimo?
O sramu kot normalnem čustvu, ki se pojavi v določenem obdobju otroštva, in o sramu kot pretirano toksičnem stanju, ki povzroča izgubo stika med starši in otroki, bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami. Tudi o tem, kako pomembno je samoopazovanje in v skladu s tem spreminjanje svojih odzivov v odnosu z otrokom, da nas ne odnese predaleč, se bo Cirila Štuber pogovarjala z dr. Janezom Sečnikom, relacijskim družinskim terapevtom iz Študijskoraziskovalnega centra za družino.
Anže in Enej Strazberger sta živahna 12 let stara dvojčka. Njuna mladost pa se razlikuje od mladosti vrstnikov, saj imata cerebralno paralizo in sta težko gibalno ovirana. Najbolj si želita, da bi lahko hodila, se ukvarjala s športom in se sproščeno igrala na otroških igriščih, tako pa dogajanje spremljata le iz električnih invalidskih vozičkov. Kakšno je življenje družine, ki ima dva invalidna otroka, kakšno pomoč bi potrebovala, kako poskrbeti za potrebe otrok in kako preprečiti izgorelost staršev? Gostja oddaje bo Darja Strazberger, mama, ki požrtvovalno skrbi za svoja otroka. Z njo se bo pogovarjala Petra Medved.
»Ko življenje vzameš kot potovanje v neskončnost svojega uma, zares zaživiš. Živiš polno, radostno in spoštljivo. Spoštljivo do sebe in do drugih.« Tako pravi Breda Rožič, avtorica knjige Skrivnosti življenja. V tokratni oddaji boste izvedeli, zakaj je pomembno zavedanje, da nič na tem svetu ni samoumevno in ni naključje, kaj je tisto, kar nas omejuje na naši poti, in kako lahko na tej poti zadihamo s polnimi pljuči. Bredo Rožič je na pogovor povabila Lucija Fatur.
Tudi učilnica je prostor, kjer se odnosi, situacije in težave odvijajo med štirimi stenami. Vzpostaviti prijetno vzdušje, v katerem se vsi učenci počutijo sprejete, so odnosi dobri, se težave rešujejo sproti in je delovna vnema velika, pa je težko. Nekaj smernic, strategij daje učiteljem in vzgojiteljem program Neverjetna leta - program vodenja razreda za učitelje. Več pa z gostjami v oddaji Med štirimi stenami.
Poslavljamo se od leta in razmišljamo, kaj nam bo prineslo novo. Upamo, da bo srečno in zdravo. To želimo tudi drugim. Včasih pa nam leto ni ravno naklonjeno. Televizijska novinarka, voditeljica in urednica Darja Korez Korenčan je letos prebolela hujšo obliko covida. Ostale so posledice, a življenjskega optimizma ji ni zmanjkalo. Svojo izkušnjo je opisala v knjigi Korak za korakom.
Vlado Peterlin je pred sedmimi leti na poti domov vozil prehitro, pod vplivom alkohola in ni bil pripet z varnostnim pasom. V prometni nesreči je utrpel tako hude posledice, da je postal tetraplegik. Kljub težki osebni izkušnji je ostal pozitiven in že nekaj časa kot ambasador Zavoda VOZIM ozavešča mlade, da alkohol in volan ne gresta skupaj. Sam pripoveduje: »Moja pot od službe do doma je namesto deset minut trajala osem mesecev.« Vlada Peterlina je v oddajo Med štirimi stenami povabila Petra Medved.
Evropska unija je razglasila leto 2022 za evropsko leto mladih. Leto bodo polnile konference, različni drugi dogodki in kampanje. Z evropskim letom mladih želi EU dati poudarek na mlade, ki so v času pandemije covida-19 prestali veliko stisk. Izrazito poslabšanje duševnega zdravja v družbi, ki ga je mogoče pripisati epidemiji, beležimo tudi v Sloveniji. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem področjem, so zaskrbljeni. Otroci in mladostniki doživljajo veliko stisk, veča se tudi število duševnih bolezni in dejanj, ki kličejo po strokovni – tudi bolnišnični pomoči. Takšna so na primer samopoškodovanja. Odraz česa so in kako se jim upreti?
Ocenjujejo, da v Sloveniji za eno od šest do osem tisoč redkih bolezni trpi 120 tisoč ljudi. Večina niti ne pride do diagnoze in 75 % med njimi je otrok. Pri Društvu Viljem Julijan si prizadevajo za zgodnjo diagnostiko redkih bolezni, med katerimi je večina genetskih, da bi tako povečali možnosti za pravočasno zdravljenje. Prav tako si želijo, da bi imele družine tistih otrok, ki so zaradi redkih bolezni obsojeni na smrt že v otroštvu, možnost dostojanstvenega poslavljanja od svojega družinskega člana v otroškem hospicu. V oddaji Med štirimi stenami bomo gostili Gregorja in Nino Bezenšek, starša Viljema Julijana, ki sta po njegovi zgodnji smrti ustanovila sklad za pomoč otrokom z redkimi boleznimi.
Soočenje z rakom ni velik izziv le za bolnika, pač pa tudi za njegove bližnje. Vsi se znajdejo v povsem novi situaciji, ki čez noč obrne prioritete in doživljanje običajnega življenja. Marsikomu vsakdan postane pretežak. Do psihološke podpore je včasih težko priti, še posebej se je to pokazalo v času epidemije covida. Dr. Vesna Radonjič Miholič, klinična psihiloginja, bo spregovorila o stiskah bolnikov in o psihološki pomoči, Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo pa bo predstavila novo spletno platformo za bolnike s krvnim rakom POSVETUJ.SE, ki bolnikom in njihovim svojcem ponuja brezplačne individualne spletne posvete. Oddajo pripravlja Lucija Fatur.
Življenje piše različne zgodbe. Zgodba Hejdi Koren Corel je zgodba o bolečini ob izgubi otroka in zavedanju, da trpljenja ni več. Je zgodba o pogumu, odrekanju in skrbi za otroka s posebnimi potrebami. Je zgodba mame, ki je zmogla sprejeti ta življenjski izziv. S kakšnimi strahovi se spoprijemajo starši otrok s posebnimi potrebami, kako se odnosi v družini spremenijo in kakšno skrb potrebuje tak otrok? O tem z ekonomistko Hejdi Koren Corel, ki pravi, da je po srcu žena in mama. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.
Več kot polovica žensk priznava, da menopavzne spremembe negativno vplivajo na njihovo delo. Kljub temu so menopavzne težave tabu tema, saj ženske nerade govorijo o njih, delodajalci pa so s to problematiko v glavnem slabo seznanjeni. Magdalena Fabčič je univ. dipl. biologinja, ki je prek izobraževanja na tem področju najprej iskala rešitve zase, potem pa je svoje znanje začela deliti z drugimi kot svetovalka za izzive srednjih let, ki pomaga posameznicam in podjetjem ohranjati polno angažiranost ter zmanjšati vpliv stresa in hormonskih težav na uspešnost in odnose na delovnem mestu in ohraniti kakovostno življenje. Z njo se bomo pogovarjali o težavah z menopavzo na delovnem mestu.
Gostja oddaje Med štirimi stenami bo upokojena učiteljica in ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič iz Svetega Tomaža pri Ormožu. V knjigi Sam bog naj jo Bere, napisati ji jo je pomagala Petra Škarja, je opisala svoje življenje skozi prizmo bolezni: čudovito otroštvo, starševsko toplino in ljubezen do poučevanja. Že od rojstva živi z Morquijevim sindromom, ki prizadene vse sklepe. Zaradi pomanjkanja enega od encimov za presnavljanje sladkorja hrustanec in kosti pri tej bolezni dobesedno razpadajo. Za bolezen ni zdravila. Imela je več operacij, neznosne bolečine jo spremljajo že vse življenje. Kljub preizkušnjam ima neizmerno voljo do življenja. V knjigi je zapisala: »Življenje me je naučilo, da je pomembno poslušati in slišati svoje telo. In prav zato vem, da mi dolgo ne bo več služilo, kot mi je do zdaj. V teh letih se je izčrpalo … ne naveličalo. Še vedno živim radostno.« Alenko Čurin Janžekovič je pred mikrofon povabila Petra Medved.
Na pragu jesenskih počitnic nas zanima, s kakšnimi izzivi se sooča šolski prostor – točneje OŠ Preserje pri Radomljah, ki je prejemnica naziva najbolj kulturna slovenska šola – to priznanje podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Ker se covida nismo otresli, je šolski prostor še vedno v primežu ukrepov, pa vendar je naloga vseh, ki delajo v šolah, da zagotovijo čim bolj normalno življenje na šoli. Je v tem šolskem letu kaj lažje, saj že imamo izkušnje pandemije, ali pa težje, ker se težave kopičijo? Šola je skupnost otrok, učiteljev in celotne ekipe zaposlenih na šoli. Na kakšen način to skupnost oblikovati in voditi tako, da bo varna, spodbudna in ustvarjala? Zakaj je pomembno, da se že pri otrocih spodbuja empatijo, sposobnost razumeti drugega? Na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah se držijo načel Williama Glasserja – kakšna so in zakaj so se odločili zanje?
Na pragu jesenskih počitnic nas zanima, s kakšnimi izzivi se sooča šolski prostor – točneje OŠ Preserje pri Radomljah, ki je prejemnica naziva najbolj kulturna slovenska šola – to priznanje podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Ker se covida nismo otresli, je šolski prostor še vedno v primežu ukrepov, pa vendar je naloga vseh, ki delajo v šolah, da zagotovijo čim bolj običajno življenje na šoli. Je v tem šolskem letu kaj lažje, saj že imamo izkušnje pandemije, ali pa težje, ker se težave kopičijo? Šola je skupnost otrok, učiteljev in celotne ekipe zaposlenih na šoli. Na kakšen način to skupnost oblikovati in voditi tako, da bo varna, spodbudna in ustvarjala? Zakaj je pomembno, da se že pri otrocih spodbuja empatijo, sposobnost razumeti drugega? Na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah se držijo načel Williama Glasserja – kakšna so in zakaj so se odločili zanje?
Sprejeti raka ni velik izziv le za bolnika, pač pa tudi za njegove bližnje. Vsi se znajdejo v povsem novih okoliščinah, ki čez noč obrnejo prioritete in doživljanje običajnega življenja. Marsikomu vsakdan postane pretežak. Do psihološke podpore je včasih težko priti, še posebej se je to pokazalo med epidemijo covida. Dr. Vesna Radonjič Miholič, klinična psihiloginja, bo govorila o stiskah bolnikov in o psihološki pomoči, Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, pa bo predstavila novo spletno platformo za bolnike s krvnim rakom POSVETUJ.SE, ki bolnikom in njihovim svojcem ponuja brezplačne individualne spletne posvete.
Neveljaven email naslov
