Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jerneja in Klemen Renko

19.03.2018

Gosta oddaje Med štirimi stenami bosta Jerneja in Klemen Renko, profesionalna mama in oče. Njuna mlajša hči Nina se je rodila gluha, z izrazito hipotonijo in hipertonijo, polimikrogirijo ter sumom na mitohondrijsko bolezen. Napovedali so, da po vsej verjetnosti ne bo nikoli hodila in govorila. Že zelo zgodaj sta spoznala, da sta onadva tista, ki ji lahko najbolj pomagata. Začela sta iskati rešitve. Izobraževala sta se na IAHP inštitutu (The institute for the Achievement of Human Potential) in pridobila certifikat "professional mother and father". Pridobila sta veliko znanja in na podlagi le-tega ter izkušenj zbrala najučinkovitejše metode za pospešitev otrokovega razvoja in jih povezala v celovit razvojni program. Danes svetujeta družinam, ki imajo otroke, ki zaostajajo v razvoju. O njihovi družinski življenjski poti in o pozitivnih vidikih izvajanja individualnega razvojnega programa se bo z njima pogovarjala Petra Medved.

Jerneja in Klemen Renko, profesionalna mama in oče

Gosta oddaje Med štirimi stenami sta Jerneja in Klemen Renko, profesionalna mama in oče. Njuna mlajša hči Nina se je rodila gluha, z izrazito hipotonijo in hipertonijo, polimikrogirijo ter sumom na mitohondrijsko bolezen. Napovedali so, da po vsej verjetnosti ne bo nikoli hodila in govorila. Že zelo zgodaj sta spoznala, da sta onadva tista, ki ji lahko najbolj pomagata. Začela sta iskati rešitve. Izobraževala sta se na IAHP inštitutu (The institute for the Achievement of Human Potential) in pridobila certifikat »professional mother and father«. Pridobila sta veliko znanja in na podlagi le-tega ter izkušenj zbrala najučinkovitejše metode za pospešitev otrokovega razvoja in jih povezala v celovit razvojni program. Danes svetujeta družinam, ki imajo otroke, ki zaostajajo v razvoju.

V oddaji sta med drugim povedala:

Klemen Renko:

»Začela sva iskati rešitve, kako bova Nini pomagala.  Predvsem je bil glavni problem, ki sva ga videla, da je bila intenziteta pomoči premajhna glede na težave, ki jih je Nina imela. Kljub temu, da je veliko strokovnjakov na področju zdravstva, pa vemo, da mora en sam zdravnik oz. strokovnjak obdelati tisoč pacientov. To pa pomeni nekaj minut na mesec za vašega otroka ali pa za našega, kar pa je občutno premalo. Vedela sva, da naša Nina potrebuje visoko intenziteto prave vadbe, le tako ji bomo dali možnost, da napreduje.«

Za Nino sta pripravila sedem ur programa čez dan, ki ni vseboval prehranjevanja, oblačenja. Jerneja Renko:

»Gre za celostni pristop, imela je stimulacijo na senzornem, vizualnem, slušnem, taktilnem področju in pa tudi na fini motoriki, grobi motoriki in na intelektualnem delu. To so bile stimulacije na vseh področjih.«

In dodaja:

»Če pogledamo samo gibalni del – Nina je bila stara 3 leta in pol in še ni hodila. Takrat smo šli mi na vse štiri in je bil cilj, da Nina prekobaca na dan dva kilometra. Preprogo smo pogrnili po celotnem vrtu, imeli smo odmerjeno, koliko mora naenkrat prekobacati. In smo se menjali. Kupili smo si nakolenčnike, ker so nas bolela kolena, Nina pa je uspešno prekobacala vsak dan dva kilometra. Dokler nismo odkljukali, da je to naredila, nismo šli spat.

Nina danes hodi, teče, se vozi s kolesom brez pomožnih koleščkov, smuča in hodi v četrti razred OŠ Montessori. S polževim vsadkom odlično sliši. Klemen Renko pripoveduje:

»Nina še zelo slabo govori, zelo dobro se je razvilo razumevanje – odkar je dobila polžev vsadek pri treh letih, zdaj ga ima sedem let piše, brati zna, tako da lepo napreduje.«Jerneja Renko: »Komuniciramo večinoma prek pisanja. Nina je zelo komunikativna, čeprav ne govori. In to je zanjo včasih zelo težko, ker je njen notranji govor zelo bogat, ne zmore pa povedati.«

Na vprašanje, ali se starši otok s posebnimi potrebami preveč ozirajo na diagnoze in imajo premalo zaupanja v to, kar otrok zmore, je Jerneja Renko odgovorila:

»Mislim, da te diagnoza kot starša lahko ohromi, da te ustavi. Tako diagnozo ima – to pomeni, da otroka to in to čaka. Pa ni čisto tako. Strahovi te res ohromijo in jaz mislim, da se je treba čim prej odločiti: ne bo me strah, šel bom v akcijo, otroku bom pomagal in iskal rešitve. In tudi starši, s katerimi sva midva v stiku razmišljajo zelo podobno. To so starši, ki iščejo rešitve in jih diagnoza načeloma ne ustavi, ampak da greš prek tega, pa ni enostavno.«

Nini sta dala priložnost, da zmore. Kako pomembno je to v procesu otrokovega razvoja? Jerneja Renko:

»Zelo pomembno. V otroka moraš verjeti, moraš zaupati, da ga lahko pripelješ do maksimalnega potenciala, za katerega pa ne veš, kje je in nihče ne more povedati, kje ta potencial je. In jaz nisem nikoli razmišljala, da Nina nečesa ne bo zmogla. Razen v tistih trenutkih, ko sem izvedela za diagnozo. Ampak zelo hitro sem se pobrala, ker sem vedela, da Nina potrebuje močno mamo.«

In kaj svetujeta staršem:

Jerneja Renko:

»Kot mama lahko rečem, da naj jih ne bo strah, ampak naj razmišljajo, kako bodo ukrepali, kako bodo pomagali otroku, ker vsak otrok zmore več, kot na začetku napovedujejo. Vsak otrok ima potencial višje in dajmo jim pomagat, da dosežejo svoje potenciale, da lahko zaživijo čim bolj samostojno življenje.«

Klemen Renko:

»To energijo, ki se jim nabere, stres, da v primeru, če se jim to zgodi, ne usmerijo vase, v smislu, da jih bo ta ovirala ali paralizirala na neki način. Zavedati se morajo, da ima otrok izziv in težave in morajo to energijo usmeriti v njega, ne pa vase.«

 


Med štirimi stenami

874 epizod


Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Jerneja in Klemen Renko

19.03.2018

Gosta oddaje Med štirimi stenami bosta Jerneja in Klemen Renko, profesionalna mama in oče. Njuna mlajša hči Nina se je rodila gluha, z izrazito hipotonijo in hipertonijo, polimikrogirijo ter sumom na mitohondrijsko bolezen. Napovedali so, da po vsej verjetnosti ne bo nikoli hodila in govorila. Že zelo zgodaj sta spoznala, da sta onadva tista, ki ji lahko najbolj pomagata. Začela sta iskati rešitve. Izobraževala sta se na IAHP inštitutu (The institute for the Achievement of Human Potential) in pridobila certifikat "professional mother and father". Pridobila sta veliko znanja in na podlagi le-tega ter izkušenj zbrala najučinkovitejše metode za pospešitev otrokovega razvoja in jih povezala v celovit razvojni program. Danes svetujeta družinam, ki imajo otroke, ki zaostajajo v razvoju. O njihovi družinski življenjski poti in o pozitivnih vidikih izvajanja individualnega razvojnega programa se bo z njima pogovarjala Petra Medved.

Jerneja in Klemen Renko, profesionalna mama in oče

Gosta oddaje Med štirimi stenami sta Jerneja in Klemen Renko, profesionalna mama in oče. Njuna mlajša hči Nina se je rodila gluha, z izrazito hipotonijo in hipertonijo, polimikrogirijo ter sumom na mitohondrijsko bolezen. Napovedali so, da po vsej verjetnosti ne bo nikoli hodila in govorila. Že zelo zgodaj sta spoznala, da sta onadva tista, ki ji lahko najbolj pomagata. Začela sta iskati rešitve. Izobraževala sta se na IAHP inštitutu (The institute for the Achievement of Human Potential) in pridobila certifikat »professional mother and father«. Pridobila sta veliko znanja in na podlagi le-tega ter izkušenj zbrala najučinkovitejše metode za pospešitev otrokovega razvoja in jih povezala v celovit razvojni program. Danes svetujeta družinam, ki imajo otroke, ki zaostajajo v razvoju.

V oddaji sta med drugim povedala:

Klemen Renko:

»Začela sva iskati rešitve, kako bova Nini pomagala.  Predvsem je bil glavni problem, ki sva ga videla, da je bila intenziteta pomoči premajhna glede na težave, ki jih je Nina imela. Kljub temu, da je veliko strokovnjakov na področju zdravstva, pa vemo, da mora en sam zdravnik oz. strokovnjak obdelati tisoč pacientov. To pa pomeni nekaj minut na mesec za vašega otroka ali pa za našega, kar pa je občutno premalo. Vedela sva, da naša Nina potrebuje visoko intenziteto prave vadbe, le tako ji bomo dali možnost, da napreduje.«

Za Nino sta pripravila sedem ur programa čez dan, ki ni vseboval prehranjevanja, oblačenja. Jerneja Renko:

»Gre za celostni pristop, imela je stimulacijo na senzornem, vizualnem, slušnem, taktilnem področju in pa tudi na fini motoriki, grobi motoriki in na intelektualnem delu. To so bile stimulacije na vseh področjih.«

In dodaja:

»Če pogledamo samo gibalni del – Nina je bila stara 3 leta in pol in še ni hodila. Takrat smo šli mi na vse štiri in je bil cilj, da Nina prekobaca na dan dva kilometra. Preprogo smo pogrnili po celotnem vrtu, imeli smo odmerjeno, koliko mora naenkrat prekobacati. In smo se menjali. Kupili smo si nakolenčnike, ker so nas bolela kolena, Nina pa je uspešno prekobacala vsak dan dva kilometra. Dokler nismo odkljukali, da je to naredila, nismo šli spat.

Nina danes hodi, teče, se vozi s kolesom brez pomožnih koleščkov, smuča in hodi v četrti razred OŠ Montessori. S polževim vsadkom odlično sliši. Klemen Renko pripoveduje:

»Nina še zelo slabo govori, zelo dobro se je razvilo razumevanje – odkar je dobila polžev vsadek pri treh letih, zdaj ga ima sedem let piše, brati zna, tako da lepo napreduje.«Jerneja Renko: »Komuniciramo večinoma prek pisanja. Nina je zelo komunikativna, čeprav ne govori. In to je zanjo včasih zelo težko, ker je njen notranji govor zelo bogat, ne zmore pa povedati.«

Na vprašanje, ali se starši otok s posebnimi potrebami preveč ozirajo na diagnoze in imajo premalo zaupanja v to, kar otrok zmore, je Jerneja Renko odgovorila:

»Mislim, da te diagnoza kot starša lahko ohromi, da te ustavi. Tako diagnozo ima – to pomeni, da otroka to in to čaka. Pa ni čisto tako. Strahovi te res ohromijo in jaz mislim, da se je treba čim prej odločiti: ne bo me strah, šel bom v akcijo, otroku bom pomagal in iskal rešitve. In tudi starši, s katerimi sva midva v stiku razmišljajo zelo podobno. To so starši, ki iščejo rešitve in jih diagnoza načeloma ne ustavi, ampak da greš prek tega, pa ni enostavno.«

Nini sta dala priložnost, da zmore. Kako pomembno je to v procesu otrokovega razvoja? Jerneja Renko:

»Zelo pomembno. V otroka moraš verjeti, moraš zaupati, da ga lahko pripelješ do maksimalnega potenciala, za katerega pa ne veš, kje je in nihče ne more povedati, kje ta potencial je. In jaz nisem nikoli razmišljala, da Nina nečesa ne bo zmogla. Razen v tistih trenutkih, ko sem izvedela za diagnozo. Ampak zelo hitro sem se pobrala, ker sem vedela, da Nina potrebuje močno mamo.«

In kaj svetujeta staršem:

Jerneja Renko:

»Kot mama lahko rečem, da naj jih ne bo strah, ampak naj razmišljajo, kako bodo ukrepali, kako bodo pomagali otroku, ker vsak otrok zmore več, kot na začetku napovedujejo. Vsak otrok ima potencial višje in dajmo jim pomagat, da dosežejo svoje potenciale, da lahko zaživijo čim bolj samostojno življenje.«

Klemen Renko:

»To energijo, ki se jim nabere, stres, da v primeru, če se jim to zgodi, ne usmerijo vase, v smislu, da jih bo ta ovirala ali paralizirala na neki način. Zavedati se morajo, da ima otrok izziv in težave in morajo to energijo usmeriti v njega, ne pa vase.«

 


20.11.2023

November - mesec ozaveščanja o pljučni hipertenziji

November je mesec ozaveščanja o pljučni hipertenziji. Gre za stanje z zvišanim krvnim tlakom v pljučnem krvnem obtoku, katerega posledica so lahko resni zapleti. Pomembno je, da je diagnoza postavljena čimbolj zgodaj. Gre sicer za redko bolezen, lahko pa se pojavi v vseh starostnih obdobjih. O soočenju, zdravljenju in življenju s pljučno hipertenzijo bomo govorili v tokratni oddaji. Goste je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.


13.11.2023

"Davčni izterjevalci so prišli rubit našo hišo."

Kako zlahka zdrsnemo v spiralo dolgov ob izgubi bližnjih, ločitvi, izgubi dela in ob drugih življenjskih prelomnicah, bomo slišali v oddaji Med štirimi stenami, kjer bomo predstavili zgodbo družine samostojnega podjetnika, ki se je ujela v spiralo dolgov, iz katere so se rešili z brezplačno strokovno pomočjo tik pred tem, ko bi se njihova družinska hiša že znašla na dražbi.


06.11.2023

Transplantacija - zgodba o partnerstvu

Ko nam življenje pokaže drugo plat, ko potrebujemo podporo, razumevanje - in plemenite odločitve. To so zgodbe vseh, ki potrebujejo darovan organ. "Transplantacija - zgodba o partnerstvu" je kampanja, ki so jo ob letošnjem evropskem dnevu darovanja organov in tkiv začeli v Slovenskem društvu Transplant. Radi bi nam predstavili svoje zgodbe in nam povedali, kako pomembna je odločitev za darovanje organov. Tokratno oddajo posvečamo tej temi, goste je v studio povabila Lucija Fatur.


30.10.2023

"Veste, včasih laže odidejo, če nas ni zraven"

Spremljanje umirajočih se je v zadnjih desetletjih v Sloveniji uveljavilo kot prostovoljska dejavnost, ponudba umirajočim in svojcem je prek Slovenskega društva Hospic razširjena po vsej državi. Kaj potrebuje umirajoči, ko se mu življenje začne iztekati, in kaj potrebujejo svojci – pa tudi o tem, kaj je tisto, kar bogato žanje spremljajoči prostovoljec, se bo Cirila Štuber pogovarjala z Žigo Čamernikom, prostovoljcem pri Slovenskem društvu Hospic.


23.10.2023

'Kdo se boji črnega moža' ali kako ubežati nasilnemu možu

Ksenija Trs že tri desetletja dela kot knjižničarka v bibliobusu, torej v potujoči knjižnici Knjižnice Maribor, pred dobrima dvema letoma pa je izšla njena knjiga Kdo se boji črnega moža. V njej v prvem delu na duhovit način opisuje svoje ne prav preprosto otroštvo, v drugem delu pa opiše leta v zakonu, ko je na lastni koži več let doživljala nasilje zaradi posesivnega moža, ki ga je vodil alkohol. Je ena redkih žrtev nasilja v družini, ki ji je uspelo uiti iz tega in se sami, z otrokoma, ponovno postaviti nazaj na noge. V oddajo Med štirimi stenami jo je povabila Andreja Čokl.


16.10.2023

Moški, bodite pozorni na svoje zdravje!

Bliža se november, ki je bil razglašen za movember - mesec je namenjen opozarjanju moških, da morajo biti pozorni do zdravja, ki je lahko ogroženo. Rak prostate je najpogosteje diagnosticirana oblika raka pri moških, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Za rakom vsako leto po svetu zboli več kot 12 milijonov moških. Kakšna je statistika v Sloveniji, zakaj je pomembna preventiva in kakšne so aktivnosti Onkomana, slovenskega onkološkega društva za moške? O tem Matej Pečovnik, predsednik društva Onkoman.


09.10.2023

Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije praznuje 40 let

Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije praznuje 40 let delovanja. Združuje več kot štiri tisoč ljudi s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi, njihovih svojcev in strokovnih sodelavcev. Prizadevajo si za sistem vzgoje in izobraževanja, ki bo vključujoč za otroke s posebnimi potrebami. O tem bomo govorili v tokratni oddaji, goste je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.


02.10.2023

Kampanja "Pridem takoj."

Zadnjih 10 let pri nas v povprečju vsako leto zboli za rakom 150 mladih med 15. in 29. letom starosti. Pogosto gre za krvne rake, še posebno limfome. Mladi so specifična populacija, ki se ob težavah in skrbi zaradi bolezni sooča še s stigmo na drugih področjih življenja. Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo zato predstavlja kampanjo "Pridem takoj", o kateri govorimo v tokratni oddaji. Goste je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.


25.09.2023

Mi ne hodimo v šolo

Med štiri stene smo povabili starše otrok, ki so se odločili za šolanje svojih otrok na domu. Njihove zgodbe in tudi razlogi za takšno odločitev so raznoliki. Zanimalo nas bo, zakaj je za njihovo družino šolanje na domu boljša rešitev kot klasično šolanje, kako poskrbijo za izobrazbo in socializacijo svojih otrok, kako organizirajo življenje družine in kako je njihovo odločitev sprejema okolje, v katerem živijo.


18.09.2023

"Najprej zamrzneš. Potem ostane samo še lupina prejšnje osebe."

Najrazličnejše so poti in stranpoti naših življenj. Včasih ravne in gladke, drugič z mnogimi ovinki in posute z makadamom. V tokratni oddaji bomo spoznali zgodbo Lucije Zajc, ki jo delno avtobiografsko razgrne pred nas v svojem prvencu z naslovom "S tem boste morala živeti". Pripoved junakinje Larise nas popelje v svet, ki je za mnoge še vedno tabu, pogovor o tem pa vedno neprijeten in ovit v tančico strahu in predsodkov. Lucijo Zajc je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.


11.09.2023

Kako izbrati primeren šport za otroka

Z začetkom šolskega leta otroci in mladostniki začenjajo tudi zunajšolske aktivnosti. Šport je gotovo zelo pogosta izbira. Ampak – kako izbrati primeren šport za otroka? Kateri šport je primeren za katero starostno skupino? Katere so prednosti ekipnega, katere pa individualnega športa? Zakaj je šport koristen in kdaj je ta meja presežena? Smo do otrok preveč zaščitniški ali jim prepogosto naložimo pretirane športne obremenitve? O tem z gostom oddaje Med štirimi stenami Andrejem Miklavcem, nekdanjim vrhunskim športnikom in piscem priročnika Šepetalec športnim otrokom.


04.09.2023

Reševalec Boštjan Plahutnik kot zaupnik pomaga svojim kolegom

V osnovi je namen psihološke pomoči s strani usposobljenih zaupnikov predvsem varovanje pred poklicnim izgorevanjem in zmanjševanje stresa med pripadniki interventnih služb. Psihološka pomoč, ki jo nudijo zaupniki, ponuja možnosti za hitrejše okrevanje po travmatskih dogodkih s pomočjo razvijanja zaupanja in sodelovanja v skupini ter z izmenjavo izkušenj. V oddaji Med štirimi stenami je o tovrstni pomoči spregovoril strokovno usposobljen zaupnik, sicer reševalec in vodja izmene na Reševalni postaji v Ljubljani, Boštjan Plahutnik.


26.06.2023

Stojan Rozman kljub tetraplegiji živi dejavno in neodvisno življenje

Stojan Rozman je pred 27 leti zaradi utrujenosti zaspal za volanom. Prometna nesreča mu je v hipu spremenila življenje, saj je postal tetraplegik. Po poklicu je elektrotehnik in inženir varstva pri delu in okolja, po poškodbi pa se je odločil, da bo kljub temu živel dejavno in neodvisno življenje. Je predstavnik Zveze paraplegikov Slovenije v delovni skupini Gibalno ovirani gore osvajajo pri odboru inPlaninec Planinske zveze Slovenije, sodeluje v delovni skupini za evropski standard za pse pomočnike in je organizator Festivala drugačnosti. Prav tako je tudi član Sveta invalidov v več koroških občinah ter popisuje ovire v okviru projekta Multimodalna mobilnost. Z gostom Stojanom Rozmanom se bo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.


19.06.2023

So tudi v slovenskih porodnišnicah kradli in preprodajali novorojenčke?

Zgodbe o krajah novorojenčkov iz porodnišnic so zadnjih 10 let prihajale iz Srbije. Tam so najprej odkrili, da so v 70tih in 80tih letih 20. stoletja organizirano kradli novorojenčke iz porodnišnic, ponarejali dokumentacijo in starše obvestili, da je njihov otrok po porodu umrl, ne da bi jim pokazali truplo. Na podlagi resnične zgodbe so na to temo posneli celo igrani dokumentarni film Šivi, ki smo si ga lahko pred tremi leti ogledali tudi na Televiziji Slovenija. Do nedavna smo verjeli, da se v Sloveniji kaj takega ni moglo dogajati, čeprav so nekateri srbski ukradeni dojenčki s ponarejeno dokumentacijo pristali tudi v slovenskih družinah. Še danes bi verjeli, da so slovenske porodnišnice in centri za socialno delo brezmadežni, ko gre za tovrstno trgovino z ljudmi, če ne bi Simona Š. Kalanj raziskala primera svojega bližnjega, ki ni vedel, da je bil v resnici posvojen, se je pa v svoji družini počutil nenavadno. V zadnjih dveh letih je do zaključka pripeljala vsaj dve taki zgodbi, še več pa jih čaka na razplet in pomoč državnih organov pri dostopu do dokumentacije. Simona Š. Kalanj je gostja Cirile Štuber v oddaji Med štirimi stenami.


12.06.2023

Terapije s konji - cenjene in dobrodošle

Da imajo živali številne terapevtske razsežnosti, ni nič novega. To velja tudi za konje. Na zavodu Nazaj na konja imajo veliko izkušenj z različnimi terapijami s konji. K njim prihajajo predšolski otroci, šolarji, mladostniki, odrasli, osebe s posebnimi potrebami in tudi tisti z različnimi življenjskimi stiskami. Prihajajo skupine in tudi posamezniki. V oddaji Med štirimi stenami bosta terapije s konji predstavila Aleksander S.Goljevšček in Metka Demšar Goljevšček iz zavoda Na konju.


05.06.2023

"Vredno muk in trpljenja, bolečine in veselja."

Življenje nas vodi po najrazličnejših poteh, nekatere so nujne in vsakodnevne, druge izberemo sami ali pa nam kratko malo same pridejo naproti. Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki so in še vodijo do svetišča svetega Jakoba v Santiagu de Compostela. In prav Camino, kot krajše rečemo, marsikdaj marsikomu pride naproti kot umik od vsakdanjega življenja, kot življenjska odločitev. Naša današnja sogovornica pravi, da je na Camino odšla, ko je na poti življenja izgubila sebe. In ko je odšla leta 2009 prvič in se po 800 prehojenih kilometrih vrnila domov, jo je ta pot tako prevzela, da se je tja vrnila še osemkrat in prehodila krajšo razdaljo. O svoji poti življenja bo pripovedovala Tanja Šuligoj. Na Camino se bo vračala vedno znova, pravi. Tanjo Šuligoj je obiskala Lucija Fatur.


29.05.2023

Kako bolezen multipla skleroza zaznamuje bolnika

V Sloveniji živi od 3100 do 3500 ljudi z multiplo sklerozo. Multipla skleroza je neozdravljiva avtoimunska bolezen in je drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Po navadi zbolevajo odrasli, stari od 20 do 40 let. Kakšno je življenje z multiplo sklerozo, kako bolniki premagujejo vsakdanje stiske ter kako si lahko organizirajo kakovostno življenje? Kako pomembno je zgodnje zdravljenje bolezni, kakšne so najsodobnejše terapije? O tem bosta v oddaji Med štirimi stenami govorila predsednik Združenja multiple skleroze Slovenije Pavel Kranjc, združenja, ki letos zaznamuje 50-letnico delovanja, in nevrolog asist. dr. Gregor Brecl Jakob, vodja Centra za multiplo sklerozo iz nevrološke klinike UKC Ljubljana. Oddajo pripravlja Petra Medved.


22.05.2023

Grozo, ki jo posamezniki doživljajo ali povzročajo v vojni, potem pogosto izživljajo na družini

V oddaji smo govorili o travmi in njeni obravnavi s pomočjo psihoterapije. Cirila Štuber je obiskala Inštitut za socialno psihiatrijo in psihotravmatologijo, ki ga vodi doc. dr. Robert Óravecz, psihiater in psihoterapevt, ki z ekipo del psihoterapevtskih storitev za zdravljenje travme izvaja v obliki dnevne bolnišnice v okviru javnega zdravstvenega sistema. Doc. dr. Robert Óravecz je bil kot vojvodinski Madžar zaposlen v jugoslovanski vojski v Ljubljani in je, ko se je začela vojna v Sloveniji, prestopil v Teritorialno obrambo. S travmo se je srečal, ko je kot psihiater nudil pomoč hrvaškim in bosanskim beguncem.


15.05.2023

Demenca - izziv sodobnega časa

Duševno zdravje je po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije »dobro počutje, v katerem posameznik uresničuje svoje sposobnosti, normalno obvladuje stres v vsakdanjem življenju, svoje delo opravlja produktivno in je sposoben prispevati k skupnosti, v kateri živi«. Prizadevati si moramo za čim večjo ozaveščenost o duševnem zdravju in tematiko približati ljudem. Zato z današnjo oddajo napovedujemo Festival duševnega zdravja, ki ga boste pri nas prvič lahko obiskali ta četrtek na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani med 10.00 in 19.00 uro. V prihodnji uri bomo govorili o demenci, saj ta neozdravljiva bolezen pomeni velik izziv glede na to, da se življenjska doba prebivalstva postopoma podaljšuje in naj bi se vsakih 20 let število bolnikov z demenco skoraj podvojilo - leta 2030 bo v Sloveniji 48.000 oseb z demenco, starejših od 60 let. V tokratni oddaji želimo znova osvetliti problematiko te bolezni, saj poleg bolnika samega močno prizadene njegove bližnje. Lucija Fatur je v studio povabila gospo Štefanijo Lukič Zlobec, predsednico Združenja Spominčica, slovensko združenje za pomoč pri demenci Alzheimer Slovenije in Vido Drame Orožim, dr. med., upokojeno specialistko nevrologije in psihiatrije.


08.05.2023

Naglušnost in gluhota

V današnji oddaji Med štirimi stenami se bomo pogovarjali o naglušnosti in gluhoti. Gluhe in težko naglušne osebe imajo zaradi okvare sluha velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, v katerem živijo, se izobražujejo, delajo ali preživljajo prosti čas. To pa lahko vodi v različne oblike socialne izključenosti. S kakšnimi težavami se v vsakdanjem življenju spopadajo ti ljudje in kako to vpliva na njihovo življenje, bosta pripovedovala gosta oddaje predsednik Ddruštva Auris – Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko - Kranj Boris Horvat Tihi ter sekretarka društva in tolmačka za slovenski znakovni jezik Zlata Crljenko. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.


Stran 3 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov