Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Človek v povprečju prespi skoraj tretjino svojega življenja in čeprav se zdi, da je spanje čas pasivnosti in počitka, so možgani med spanjem veš čas aktivni. Kako, nam je razložila dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije s Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov Splošne bolnišnice Celje.
V spanju se dogaja zelo veliko stvari. V mirnem spanju je ta aktivnost postopoma vse počasnejša, medtem ko v fazi REM spanja, se pravi v spanju, ko sanjamo, je možganska aktivnost zelo podobna tisti v budnosti.
»Če spanje ne služi absolutno pomembni življenjski funkciji, potem je največja evolucijska napaka,« je leta 1971 zapisal pionir raziskovanja spanja Allan Rechtschaffen. Danes vemo, da ima spanje več funkcij, med drugim procesiranje na novo osvojenih informacij in utrjevanje spomina, ki pomaga pri učenju spretnosti. Novejša znanstvena dognanja pa spanju pripisujejo vlogo čistilca možganov.
So pri miškah gledali, kakšno je odstranjevanje beta amiloida, ki so ga vbrizgali miškam v možgane v različnih stanjih: v budnosti, v spanju, v stanju anestezije. In so dokazali, da je v spanju čiščenje te beljakovine pospešeno v primerjavi s stanjem v budnosti.
Skupina ameriških znanstvenikov z Univerze Rochester je prepričana, da je odstranjevanje teh snovi oz. »splakovanje« – kakor so proces poimenovali – eden izmed poglavitnih razlogov za spanje. A doktorica Barbara Gnidovec Stražišar je pri apliciranju ugotovitev na človeka malce bolj previdna.
Da bi rekli: “Moramo veliko spat in potem se bodo odstranili vsi nevrotoksični produkti in potem bomo ohranili možgane zdrave …” Tako enostavne povezave seveda ni.
Rochesterski znanstveniki so prepričani, da je nalaganje odpadnih produktov v možganih povezano z razvojem nevroloških bolezni kot so demenca ter Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Svoja dognanja so združili z raziskovanjem položajev pri spanju – nadaljevalna študija na miših je pokazala, da spanje na boku omogoča najbolj učinkovito možgansko splakovanje.
Ljudje nismo miške, to je eno. Drugo pa je, da tukaj dejansko ne vemo, kaj se bi dogajalo prek cele noči. Se pravi, kaj bi se dogajalo v kompletnem spanju v različnih fazah.
“Tisti, ki bo dognal, zakaj v resnici spimo, bo sigurno dobil Nobelovo nagrado,” kompleksnost funkcij spanja povzame dr. Gnidovec Stražišar.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Človek v povprečju prespi skoraj tretjino svojega življenja in čeprav se zdi, da je spanje čas pasivnosti in počitka, so možgani med spanjem veš čas aktivni. Kako, nam je razložila dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije s Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov Splošne bolnišnice Celje.
V spanju se dogaja zelo veliko stvari. V mirnem spanju je ta aktivnost postopoma vse počasnejša, medtem ko v fazi REM spanja, se pravi v spanju, ko sanjamo, je možganska aktivnost zelo podobna tisti v budnosti.
»Če spanje ne služi absolutno pomembni življenjski funkciji, potem je največja evolucijska napaka,« je leta 1971 zapisal pionir raziskovanja spanja Allan Rechtschaffen. Danes vemo, da ima spanje več funkcij, med drugim procesiranje na novo osvojenih informacij in utrjevanje spomina, ki pomaga pri učenju spretnosti. Novejša znanstvena dognanja pa spanju pripisujejo vlogo čistilca možganov.
So pri miškah gledali, kakšno je odstranjevanje beta amiloida, ki so ga vbrizgali miškam v možgane v različnih stanjih: v budnosti, v spanju, v stanju anestezije. In so dokazali, da je v spanju čiščenje te beljakovine pospešeno v primerjavi s stanjem v budnosti.
Skupina ameriških znanstvenikov z Univerze Rochester je prepričana, da je odstranjevanje teh snovi oz. »splakovanje« – kakor so proces poimenovali – eden izmed poglavitnih razlogov za spanje. A doktorica Barbara Gnidovec Stražišar je pri apliciranju ugotovitev na človeka malce bolj previdna.
Da bi rekli: “Moramo veliko spat in potem se bodo odstranili vsi nevrotoksični produkti in potem bomo ohranili možgane zdrave …” Tako enostavne povezave seveda ni.
Rochesterski znanstveniki so prepričani, da je nalaganje odpadnih produktov v možganih povezano z razvojem nevroloških bolezni kot so demenca ter Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Svoja dognanja so združili z raziskovanjem položajev pri spanju – nadaljevalna študija na miših je pokazala, da spanje na boku omogoča najbolj učinkovito možgansko splakovanje.
Ljudje nismo miške, to je eno. Drugo pa je, da tukaj dejansko ne vemo, kaj se bi dogajalo prek cele noči. Se pravi, kaj bi se dogajalo v kompletnem spanju v različnih fazah.
“Tisti, ki bo dognal, zakaj v resnici spimo, bo sigurno dobil Nobelovo nagrado,” kompleksnost funkcij spanja povzame dr. Gnidovec Stražišar.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Znanstveniki so prišli do spoznanja, da lahko višja mera koncentracije, ki je potrebna pri vožnji motorja, lahko vpliva na tudi siceršnji višji nivo možganskih kognitivnih funkcij in procesiranja. Ampak – kako lahko zvok motorja zapelje naše možgane, še preden mi zapeljemo motor? Kaj se zgodi, ko v zgodbo vključimo še adrenalin? Kako ta vpliva na našo pozornost, zaznavanje in sprejemanje odločitev – predvsem tistih- nepremišljenih? O tem se bo Mojca Delač v tokratni oddaji pogovarjala s strokovnjakom za varno vožnjo in direktorjem Inštituta za civilizacijo in kulturo, Andrejem Brglezom. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se bomo odpravili na sladoled! Ob mislih nanj se marsikomu na obrazu nariše zadovoljen nasmeh. Pa se vam je že kdaj zgodilo, da je hladno osvežitev pospremil tudi neprijeten glavobol? Kako in zakaj se to zgodi? Vabljeni k poslušanju oddaje Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Gost tokratne je profesor nevrologije, dr. Peter Goadsby s King's Collega v Londonu, tudi direktor "Wellcome Trust Clinical Research Facility", torej storitve za klinične raziskave v bolnišnici King's Collega. V London ga je poklicala Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat bomo naše možgane izpostavili ekstremnim razmeram in okolju, na katerega niso prilagojeni. Gremo se potapljat! Zgodovina človeškega potapljanja seže daleč nazaj, o vplivu te aktivnosti na naše telo in možgane pa je odprta še vrsta vprašanj. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko raziskujemo vodne globine? Kako se pri tem razlikujeta potapljanje na dah in tisto s pripomočki? Kaj je samba? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal prof. dr. Kay Tezlaff z Univerzitetne klinike v Tübingenu v Nemčiji. V iskanje odgovorov se je potopila Mojca Delač.
Vsak dan z letalom potuje okoli 8 milijonov ljudi, ki jih je – vsaj na daljših letih – treba tudi nahraniti, kar ni lahka naloga, saj ima letalska hrana sloves slabše, neokusne hrane ali pa hrane, ki je medlega okusa. A morda za to niso nujno krive nekakovostne sestavine ali nespodobni kuharji, temveč naši možgani. Z okušalnimi brbončicami visoko nad oblaki, na letališču pustimo tudi naše običajno zaznavanje hrane in pijače. In če že omenjamo pijačo – 27 odstotkov pijač, ki jih potniki zaužijejo med potovanjem z letalom, predstavlja – ne boste verjeli – paradižnikov sok. Vabljeni na vkrcanje, na potovanje v svet možganov na letalu, kjer se dogajajo zanimive manipulacije okusov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Junijsko druženje z našimi nevroni začenjamo z raziskovanjem, kaj se z njimi dogaja čisto na začetku – v prvih dneh, tednih in mesecih. Kakšno je najbolj dinamično obdobje razvoja možganov, kako nevroni potujejo, se povezujejo in izoblikujejo kompleksno vesolje, ki mu rečemo človeški možgani? Z nami bo asis. mag. David Gosar, z ljubljanske Pediatrične klinike. V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov