Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Človek v povprečju prespi skoraj tretjino svojega življenja in čeprav se zdi, da je spanje čas pasivnosti in počitka, so možgani med spanjem veš čas aktivni. Kako, nam je razložila dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije s Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov Splošne bolnišnice Celje.
V spanju se dogaja zelo veliko stvari. V mirnem spanju je ta aktivnost postopoma vse počasnejša, medtem ko v fazi REM spanja, se pravi v spanju, ko sanjamo, je možganska aktivnost zelo podobna tisti v budnosti.
»Če spanje ne služi absolutno pomembni življenjski funkciji, potem je največja evolucijska napaka,« je leta 1971 zapisal pionir raziskovanja spanja Allan Rechtschaffen. Danes vemo, da ima spanje več funkcij, med drugim procesiranje na novo osvojenih informacij in utrjevanje spomina, ki pomaga pri učenju spretnosti. Novejša znanstvena dognanja pa spanju pripisujejo vlogo čistilca možganov.
So pri miškah gledali, kakšno je odstranjevanje beta amiloida, ki so ga vbrizgali miškam v možgane v različnih stanjih: v budnosti, v spanju, v stanju anestezije. In so dokazali, da je v spanju čiščenje te beljakovine pospešeno v primerjavi s stanjem v budnosti.
Skupina ameriških znanstvenikov z Univerze Rochester je prepričana, da je odstranjevanje teh snovi oz. »splakovanje« – kakor so proces poimenovali – eden izmed poglavitnih razlogov za spanje. A doktorica Barbara Gnidovec Stražišar je pri apliciranju ugotovitev na človeka malce bolj previdna.
Da bi rekli: “Moramo veliko spat in potem se bodo odstranili vsi nevrotoksični produkti in potem bomo ohranili možgane zdrave …” Tako enostavne povezave seveda ni.
Rochesterski znanstveniki so prepričani, da je nalaganje odpadnih produktov v možganih povezano z razvojem nevroloških bolezni kot so demenca ter Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Svoja dognanja so združili z raziskovanjem položajev pri spanju – nadaljevalna študija na miših je pokazala, da spanje na boku omogoča najbolj učinkovito možgansko splakovanje.
Ljudje nismo miške, to je eno. Drugo pa je, da tukaj dejansko ne vemo, kaj se bi dogajalo prek cele noči. Se pravi, kaj bi se dogajalo v kompletnem spanju v različnih fazah.
“Tisti, ki bo dognal, zakaj v resnici spimo, bo sigurno dobil Nobelovo nagrado,” kompleksnost funkcij spanja povzame dr. Gnidovec Stražišar.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Človek v povprečju prespi skoraj tretjino svojega življenja in čeprav se zdi, da je spanje čas pasivnosti in počitka, so možgani med spanjem veš čas aktivni. Kako, nam je razložila dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije s Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov Splošne bolnišnice Celje.
V spanju se dogaja zelo veliko stvari. V mirnem spanju je ta aktivnost postopoma vse počasnejša, medtem ko v fazi REM spanja, se pravi v spanju, ko sanjamo, je možganska aktivnost zelo podobna tisti v budnosti.
»Če spanje ne služi absolutno pomembni življenjski funkciji, potem je največja evolucijska napaka,« je leta 1971 zapisal pionir raziskovanja spanja Allan Rechtschaffen. Danes vemo, da ima spanje več funkcij, med drugim procesiranje na novo osvojenih informacij in utrjevanje spomina, ki pomaga pri učenju spretnosti. Novejša znanstvena dognanja pa spanju pripisujejo vlogo čistilca možganov.
So pri miškah gledali, kakšno je odstranjevanje beta amiloida, ki so ga vbrizgali miškam v možgane v različnih stanjih: v budnosti, v spanju, v stanju anestezije. In so dokazali, da je v spanju čiščenje te beljakovine pospešeno v primerjavi s stanjem v budnosti.
Skupina ameriških znanstvenikov z Univerze Rochester je prepričana, da je odstranjevanje teh snovi oz. »splakovanje« – kakor so proces poimenovali – eden izmed poglavitnih razlogov za spanje. A doktorica Barbara Gnidovec Stražišar je pri apliciranju ugotovitev na človeka malce bolj previdna.
Da bi rekli: “Moramo veliko spat in potem se bodo odstranili vsi nevrotoksični produkti in potem bomo ohranili možgane zdrave …” Tako enostavne povezave seveda ni.
Rochesterski znanstveniki so prepričani, da je nalaganje odpadnih produktov v možganih povezano z razvojem nevroloških bolezni kot so demenca ter Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Svoja dognanja so združili z raziskovanjem položajev pri spanju – nadaljevalna študija na miših je pokazala, da spanje na boku omogoča najbolj učinkovito možgansko splakovanje.
Ljudje nismo miške, to je eno. Drugo pa je, da tukaj dejansko ne vemo, kaj se bi dogajalo prek cele noči. Se pravi, kaj bi se dogajalo v kompletnem spanju v različnih fazah.
“Tisti, ki bo dognal, zakaj v resnici spimo, bo sigurno dobil Nobelovo nagrado,” kompleksnost funkcij spanja povzame dr. Gnidovec Stražišar.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Elektrotehnično znanje in merjenje omogočata zanimiv vpogled v svet zvoka in zaznavanja zvoka
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ker oktobra radio obeležuje devet desetletij risanja zgodb z zvokom, štiri četrtkove epizode namenjamo prav temu – možganom in zvoku. Najprej se bomo odpravili na bučno zabavo in se vprašali, kako naši možgani usmerjajo pozornost na enega sogovornika in kako je mogoče, da ob poplavi dražljajev v zelo glasni množici slišimo, če nas kdo pokliče po imenu. In po drugi strani – zakaj kdaj v mirnem okolju koga, kljub temu da je ob nas, enostavno ne slišimo, ker počnemo nekaj drugega? V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
Kaj visoke temperature pomenijo za naše možgane in kako skrbijo za ohlajanje
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov