Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob besedi placebo je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pripisano ‘navidezno zdravilo’. Učinek placeba lahko brez dejanske zdravilne učinkovine pri bolnikih izzove izboljšanje stanja in obstaja že vrsta dognanj, ki potrjujejo, da ne gre zgolj za »prevaro«. Izraz placebo je bil sicer v zgodovini v uporabi že precej preden je zavil tudi v medicinsko prakso in klinične študije. Prav konec oktobra so nevroznanstveniki z Inštituta na Univerzi Northwestern v Chicagu objavili odmeven članek z zaključki, ki pomenijo nov korak naprej v razumevanju mehanizmov placeba in še več- tudi napovedovanju odziva nanj. Zakaj je to pomembno, ne samo za nevroznanost, pač pa širšo klinično prakso in razumevanje učinka placeba boste slišali v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje: prof. dr. Maja Bresjanac (Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani). Sprašuje: Mojca Delač.
Konec oktobra so nevroznanstveniki z Inštituta na Univerzi Northwestern v Chicagu objavili odmeven članek z zaključki, ki pomenijo nov korak naprej v razumevanju mehanizmov placeba in še več- tudi napovedovanju odziva nanj. Zakaj je to pomembno?
Ob besedi placebo je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pripisano ‘navidezno zdravilo’. Učinek placeba lahko brez dejanske zdravilne učinkovine pri bolnikih izzove izboljšanje stanja in obstaja že vrsta dognanj, ki potrjujejo, da ne gre zgolj za »prevaro«. Izraz placebo je bil sicer v zgodovini v uporabi že precej preden je zavil tudi v medicinsko prakso in klinične študije. Za odgovore o možganih in placebu smo se odpravili na Inštitut za patološko fiziologijo k prof. dr. Maji Bresjanac. Slišite jih lahko na zgornji povezavi!
“Ključno je to, da so raziskovalci poskusili iz bioloških značilnosti delovanja nevralnih omrežjih v možganih, v mirovanju, pred začetkom kakršnekoli terapije, pri bolnikih z kroničnim bolečinskim stanjem ugotoviti, ali obstaja kakšna značilnost delovanja možganov v bazalnih, mirovnih pogojih, ki bi napovedovala, kako se utegnejo bolniki odzivati na terapijo. Terapijo vsakršne vrste, ki lahko zajema tudi uporabo placeba”.
Za vse radovedneže, ki bi želeli izvedeti še več:
pa je tu povezava do aktualnega članka raziskovalcev z Univerze Northewestern.
Naša sogovornica pa je v Zdravniškem vestniku leta 2012 objavila tudi pregleden članek o Mehanizmih učinka placeba.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ob besedi placebo je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pripisano ‘navidezno zdravilo’. Učinek placeba lahko brez dejanske zdravilne učinkovine pri bolnikih izzove izboljšanje stanja in obstaja že vrsta dognanj, ki potrjujejo, da ne gre zgolj za »prevaro«. Izraz placebo je bil sicer v zgodovini v uporabi že precej preden je zavil tudi v medicinsko prakso in klinične študije. Prav konec oktobra so nevroznanstveniki z Inštituta na Univerzi Northwestern v Chicagu objavili odmeven članek z zaključki, ki pomenijo nov korak naprej v razumevanju mehanizmov placeba in še več- tudi napovedovanju odziva nanj. Zakaj je to pomembno, ne samo za nevroznanost, pač pa širšo klinično prakso in razumevanje učinka placeba boste slišali v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje: prof. dr. Maja Bresjanac (Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani). Sprašuje: Mojca Delač.
Konec oktobra so nevroznanstveniki z Inštituta na Univerzi Northwestern v Chicagu objavili odmeven članek z zaključki, ki pomenijo nov korak naprej v razumevanju mehanizmov placeba in še več- tudi napovedovanju odziva nanj. Zakaj je to pomembno?
Ob besedi placebo je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pripisano ‘navidezno zdravilo’. Učinek placeba lahko brez dejanske zdravilne učinkovine pri bolnikih izzove izboljšanje stanja in obstaja že vrsta dognanj, ki potrjujejo, da ne gre zgolj za »prevaro«. Izraz placebo je bil sicer v zgodovini v uporabi že precej preden je zavil tudi v medicinsko prakso in klinične študije. Za odgovore o možganih in placebu smo se odpravili na Inštitut za patološko fiziologijo k prof. dr. Maji Bresjanac. Slišite jih lahko na zgornji povezavi!
“Ključno je to, da so raziskovalci poskusili iz bioloških značilnosti delovanja nevralnih omrežjih v možganih, v mirovanju, pred začetkom kakršnekoli terapije, pri bolnikih z kroničnim bolečinskim stanjem ugotoviti, ali obstaja kakšna značilnost delovanja možganov v bazalnih, mirovnih pogojih, ki bi napovedovala, kako se utegnejo bolniki odzivati na terapijo. Terapijo vsakršne vrste, ki lahko zajema tudi uporabo placeba”.
Za vse radovedneže, ki bi želeli izvedeti še več:
pa je tu povezava do aktualnega članka raziskovalcev z Univerze Northewestern.
Naša sogovornica pa je v Zdravniškem vestniku leta 2012 objavila tudi pregleden članek o Mehanizmih učinka placeba.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Elektrotehnično znanje in merjenje omogočata zanimiv vpogled v svet zvoka in zaznavanja zvoka
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ker oktobra radio obeležuje devet desetletij risanja zgodb z zvokom, štiri četrtkove epizode namenjamo prav temu – možganom in zvoku. Najprej se bomo odpravili na bučno zabavo in se vprašali, kako naši možgani usmerjajo pozornost na enega sogovornika in kako je mogoče, da ob poplavi dražljajev v zelo glasni množici slišimo, če nas kdo pokliče po imenu. In po drugi strani – zakaj kdaj v mirnem okolju koga, kljub temu da je ob nas, enostavno ne slišimo, ker počnemo nekaj drugega? V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
Kaj visoke temperature pomenijo za naše možgane in kako skrbijo za ohlajanje
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov