Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pianisti, posebno profesionalni, imajo izjemno sposobnost koordinacije obeh rok. Tudi tukaj seveda drži, da vaja dela mojstra in uri naše nevrone. Kaj pa zavezovanje čevljev, uporaba računalniške tipkovnice, nož v eni roki in vilice v drugi roki, ko jemo?… naši možgani morajo pogosto, četudi na to niti ne pomislimo, usklajevati koordinacijo in gibe obeh rok hkrati. Kako to počnejo?
Najprej sem v snemalni studio povabila našega glasbenega urednika Mateja Jevniška, profesorja glasbe, ki ga črno-bele tipke spremljajo že dolgo vrsto let. Kot sam pravi, je vse skupaj seveda “vaja, vaja, vaja”, tako da leva roka zdaj že čisto avtomatično sledi desni in išče harmonije. Kaj nam je zaigral,seveda lahko slišite v oddaji.
V London sem za pojasnila poklicala prof. dr. Patricka Haggarda, z Inštituta za kognitivno nevroznanost na UCL (University College London):
“Ko razmišljamo o koordinaciji dvojnega gibanja, moramo to razdeliti na dve skupini. Na primere, ko so si gibi podobni- pa vzemimo za primer hojo. Leva noga dela podobne gibe kot desna noga, le, da je to z zamikom. Če obe polovici telesa izvajata podobne gibe z zamikom, naši možgani dojemajo to z enotnim vzorcem oziroma enim motoričnim programom, kot bi to tudi lahko poimenovali. Drugi primer pa je, recimo pri klavirju, da vsaka roka deluje po povsem drugačnem motoričnem programu, kar smo lahko slišali tudi na začetku vaše oddaje. Naši možgani torej delajo dvoje- gibe leve roke, gibe desne roke, poleg tega pa oboje usklajujejo v neko celoto. Na ravni strukture in delovanja možganov je tukaj znanega veliko. Gibanje leve roke nadzoruje desna možganska polobla in obratno. Imamo torej dva motorična sistema, ki lahko delujeta neodvisno. Ampak, pomembno vprašanje- kako jih potem lahko povežemo skupaj? Tukaj ključno vlogo igra struktura, ki se imenuje kalozni korpus in povezuje obe hemisferi.”
Razumevanje delovanja koordinacije obeh rok pri zdravih posameznikih pa seveda pomeni temelj razumevanja za uporabo znanj v klinični praksi:
“Recimo pri ljudeh, ki so utrpeli možgansko kap. Po navadi je pri tem poškodovana ena hemisfera, kar vpliva na gibanje enega dela telesa. Vprašanje pa je, kako naj poteka rehabilitacija? Recimo, da je bila prizadeta leva hemisfera in posameznik ne more uporabljati desne roke. Navadno se zgodi, da se prilagodijo in začnejo pisati z levo in obratno. Zelo pomembno vprašanje je, ali je bolje, da pacientom dovolimo, da uporabljajo funkcionalno roko ali da jim tega ne dovolimo in rečemo, da uporabljajo roko, ki je prizadeta? Ali se je torej bolje osredotočiti na prizadeto hemisfero in jo znova izuriti ali uporabljati zdravo možgansko poloblo. Zanimivo bi bilo tudi raziskovati, kako zdrava hemisfera pomaga prizadeti s ponovnim učenjem motoričnih vzorcev gibanja.”
In kaj ima pri vsem tem “feedback” (povratni) in “feedforward” (vnaprejšnji) mehanizem? Kliknite na zgornjo povezavo za predvajanje in vse bo jasno!
482 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Pianisti, posebno profesionalni, imajo izjemno sposobnost koordinacije obeh rok. Tudi tukaj seveda drži, da vaja dela mojstra in uri naše nevrone. Kaj pa zavezovanje čevljev, uporaba računalniške tipkovnice, nož v eni roki in vilice v drugi roki, ko jemo?… naši možgani morajo pogosto, četudi na to niti ne pomislimo, usklajevati koordinacijo in gibe obeh rok hkrati. Kako to počnejo?
Najprej sem v snemalni studio povabila našega glasbenega urednika Mateja Jevniška, profesorja glasbe, ki ga črno-bele tipke spremljajo že dolgo vrsto let. Kot sam pravi, je vse skupaj seveda “vaja, vaja, vaja”, tako da leva roka zdaj že čisto avtomatično sledi desni in išče harmonije. Kaj nam je zaigral,seveda lahko slišite v oddaji.
V London sem za pojasnila poklicala prof. dr. Patricka Haggarda, z Inštituta za kognitivno nevroznanost na UCL (University College London):
“Ko razmišljamo o koordinaciji dvojnega gibanja, moramo to razdeliti na dve skupini. Na primere, ko so si gibi podobni- pa vzemimo za primer hojo. Leva noga dela podobne gibe kot desna noga, le, da je to z zamikom. Če obe polovici telesa izvajata podobne gibe z zamikom, naši možgani dojemajo to z enotnim vzorcem oziroma enim motoričnim programom, kot bi to tudi lahko poimenovali. Drugi primer pa je, recimo pri klavirju, da vsaka roka deluje po povsem drugačnem motoričnem programu, kar smo lahko slišali tudi na začetku vaše oddaje. Naši možgani torej delajo dvoje- gibe leve roke, gibe desne roke, poleg tega pa oboje usklajujejo v neko celoto. Na ravni strukture in delovanja možganov je tukaj znanega veliko. Gibanje leve roke nadzoruje desna možganska polobla in obratno. Imamo torej dva motorična sistema, ki lahko delujeta neodvisno. Ampak, pomembno vprašanje- kako jih potem lahko povežemo skupaj? Tukaj ključno vlogo igra struktura, ki se imenuje kalozni korpus in povezuje obe hemisferi.”
Razumevanje delovanja koordinacije obeh rok pri zdravih posameznikih pa seveda pomeni temelj razumevanja za uporabo znanj v klinični praksi:
“Recimo pri ljudeh, ki so utrpeli možgansko kap. Po navadi je pri tem poškodovana ena hemisfera, kar vpliva na gibanje enega dela telesa. Vprašanje pa je, kako naj poteka rehabilitacija? Recimo, da je bila prizadeta leva hemisfera in posameznik ne more uporabljati desne roke. Navadno se zgodi, da se prilagodijo in začnejo pisati z levo in obratno. Zelo pomembno vprašanje je, ali je bolje, da pacientom dovolimo, da uporabljajo funkcionalno roko ali da jim tega ne dovolimo in rečemo, da uporabljajo roko, ki je prizadeta? Ali se je torej bolje osredotočiti na prizadeto hemisfero in jo znova izuriti ali uporabljati zdravo možgansko poloblo. Zanimivo bi bilo tudi raziskovati, kako zdrava hemisfera pomaga prizadeti s ponovnim učenjem motoričnih vzorcev gibanja.”
In kaj ima pri vsem tem “feedback” (povratni) in “feedforward” (vnaprejšnji) mehanizem? Kliknite na zgornjo povezavo za predvajanje in vse bo jasno!
Ker oktobra radio obeležuje devet desetletij risanja zgodb z zvokom, štiri četrtkove epizode namenjamo prav temu – možganom in zvoku. Najprej se bomo odpravili na bučno zabavo in se vprašali, kako naši možgani usmerjajo pozornost na enega sogovornika in kako je mogoče, da ob poplavi dražljajev v zelo glasni množici slišimo, če nas kdo pokliče po imenu. In po drugi strani – zakaj kdaj v mirnem okolju koga, kljub temu da je ob nas, enostavno ne slišimo, ker počnemo nekaj drugega? V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
Kaj visoke temperature pomenijo za naše možgane in kako skrbijo za ohlajanje
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Si tudi vi ne predstavljate jutranje rutine brez skodelice kave? Kot nam je povedala prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov