Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsakomur med nami se je že kdaj zgodilo. Da smo v govoru ali pogovoru kakšno besedo popolnoma »zavozlali« in je nikakor nismo mogli pravilno izgovoriti. Včasih se črke pomešajo, včasih pa prava beseda zatakne na koncu jezika. Trenutna zadrega in rdečica v licih, ki jo to lahko prinese, ima za seboj kompleksen mehanizem dogajanja v naših možganih, predvsem v omrežjih za govor.
V tokratnih nevroznanstvenih četrtkovih minutah smo se posebno posvetili naši levi možganski hemisferi. Ob govoru se nam seveda aktivirajo različna možganska omrežja, posebno aktivna pa so predvsem tista na levi strani. Med drugim smo z raziskovanjem pokukali tudi v tako imenovani auditorni korteks (slušno skorjo), Wernickovo področje in Brockovo področje, pa tudi omrežja, ki so povezana z našo motoriko.
Za pojasnila smo poprosili Patricijo Širca Ule, profesorico specialne in rehabilitacijske pedagogike, logopedinjo ter Karmen Resnik, zdravstveno psihologinja in magistrico nevroznanosti, obe z URI Soča.
Najpogosteje uporabljen model govora je Leveltov model, kjer pretečejo 4 procesi preden je oseba sposobna nekaj izgovoriti (seveda je v resnici težko slediti modelu, ne da bi se ti procesi prepletali in ne bili v sosledju in tako sistematični).
Za vse te procese, pri katerih zadnja dva vzameta največ časa, potrebujemo približno 600 milisekund – od koncepta do izgovorjave.
Vmes pa je kar nekaj možnosti, da se nam zatakne, še preden besedo sploh izgovorimo. Obstajata dve vrsti “zapletk”. Eno so napake zaprtega tipa (ki nastanejo, še preden jih izgovorijo, zato jih ponavadi tudi popravimo, preden kaj rečemo, sogovornik ali poslušalec pa to dojame kot premor, ločilo oziroma kaj podobnega). Druga vrsta napak pa so napake odprtega tipa. Teh pa je znova več vrst in se zgodijo, ko besedo že izgovorimo.
Saj se je že vsakomur med nami zgodilo, da je imel kakšno besedo na koncu jezika, kajne? Takrat ponavadi nič ne pomaga, če se zelo mučimo z iskanjem, še slabše je. To je seveda dokaz za to, da so procesi prepleteni in da pomembno vlogo pri govoru igra tudi stres, koncentracija in samonadzor.
Tudi o tem več v tokratni oddaji!
PS. Kljub raziskovanju “besednih zapletk” to seveda ne pomeni, da se ne bodo pojavljale tudi v nadaljevanju. Bomo pa vsaj vedeli, zakaj :)
482 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsakomur med nami se je že kdaj zgodilo. Da smo v govoru ali pogovoru kakšno besedo popolnoma »zavozlali« in je nikakor nismo mogli pravilno izgovoriti. Včasih se črke pomešajo, včasih pa prava beseda zatakne na koncu jezika. Trenutna zadrega in rdečica v licih, ki jo to lahko prinese, ima za seboj kompleksen mehanizem dogajanja v naših možganih, predvsem v omrežjih za govor.
V tokratnih nevroznanstvenih četrtkovih minutah smo se posebno posvetili naši levi možganski hemisferi. Ob govoru se nam seveda aktivirajo različna možganska omrežja, posebno aktivna pa so predvsem tista na levi strani. Med drugim smo z raziskovanjem pokukali tudi v tako imenovani auditorni korteks (slušno skorjo), Wernickovo področje in Brockovo področje, pa tudi omrežja, ki so povezana z našo motoriko.
Za pojasnila smo poprosili Patricijo Širca Ule, profesorico specialne in rehabilitacijske pedagogike, logopedinjo ter Karmen Resnik, zdravstveno psihologinja in magistrico nevroznanosti, obe z URI Soča.
Najpogosteje uporabljen model govora je Leveltov model, kjer pretečejo 4 procesi preden je oseba sposobna nekaj izgovoriti (seveda je v resnici težko slediti modelu, ne da bi se ti procesi prepletali in ne bili v sosledju in tako sistematični).
Za vse te procese, pri katerih zadnja dva vzameta največ časa, potrebujemo približno 600 milisekund – od koncepta do izgovorjave.
Vmes pa je kar nekaj možnosti, da se nam zatakne, še preden besedo sploh izgovorimo. Obstajata dve vrsti “zapletk”. Eno so napake zaprtega tipa (ki nastanejo, še preden jih izgovorijo, zato jih ponavadi tudi popravimo, preden kaj rečemo, sogovornik ali poslušalec pa to dojame kot premor, ločilo oziroma kaj podobnega). Druga vrsta napak pa so napake odprtega tipa. Teh pa je znova več vrst in se zgodijo, ko besedo že izgovorimo.
Saj se je že vsakomur med nami zgodilo, da je imel kakšno besedo na koncu jezika, kajne? Takrat ponavadi nič ne pomaga, če se zelo mučimo z iskanjem, še slabše je. To je seveda dokaz za to, da so procesi prepleteni in da pomembno vlogo pri govoru igra tudi stres, koncentracija in samonadzor.
Tudi o tem več v tokratni oddaji!
PS. Kljub raziskovanju “besednih zapletk” to seveda ne pomeni, da se ne bodo pojavljale tudi v nadaljevanju. Bomo pa vsaj vedeli, zakaj :)
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
»Zdaj pa res neham kadit!« je zaobljuba, ki si jo je že marsikdo postavil ob novih začetkih, ne samo takole, ko se odvrti leto. In neha. In začne. In neha. In začne. Natanko tako je tudi z odvisniki od prepovedanih drog, pa pri vedenjskih odvisnostih in podobno. Prof. dr. Andrew Lawrence se skupaj z ekipo v svojem laboratoriju na Inštitutu Florey v Avstraliji ukvarja prav z omrežji, ki so povezana s temi ponovitvami. V jutranjih minutah namenjenih možganom bomo tokrat prepletli njegova raziskovalna dognanja o odvisnostih. V četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.
V zadnji oddaji v letošnjem letu ne gledamo nazaj, ampak naprej. Prof. dr. Giampiero Leanza z Univerze v Trstu nas bo odpeljal v svet transplantacije nevronov in razložil, kako uspešne so predklinične raziskave, katera vprašanja odpirajo in zakaj transplantacija teh celic ni samo vprašanje anatomije, pač pa mnogo več? Pripravlja: Mojca Delač
Pod drobnogled bomo vzeli naše možgane ob poslušanju glasbe. Zakaj se ob poslušanju glasbe dobro počutimo, kateri deli možganov se ob tem aktivirajo, kako na nas vplivajo različne glasbene zvrsti in ali klasična glasba res spodbuja inteligenco? Slišali bomo, da ima klasična glasba res nekatere blagodejne učinke, da pa je veliko odvisno od našega lastnega glasbenega okusa in počutja. In zakaj pri nekaterih skladbah enostavno ne moremo biti pri miru? Kako glasba vpliva na naše možgane in naše počutje nam je razložila kognitivna znanstvenica na Filozofski fakulteti Anka Slana Ozimič, ki se s tem vprašanjem ukvarja v okviru Laboratorija za kognitivno nevroznanost.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Danes bomo v oddaji Možgani na dlani govorili o funkcijski nevrokirurgiji in globoki možganski stimulaciji. Sliši se zapleteno, a brez skrbi, vse bomo pojasnili oz. bo to s pomočjo doc. dr. Mitje Benedičiča, spec. nevrokirurga na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo ljubljanskega UKC-ja, storila Darja Pograjc. Globoka možganska stimulacija je sicer pomembna metoda pri zdravljenju gibalnih motenj kot so Parkinsonova bolezen, distonija in esencialni tremor. Operacija, pri kateri v možgane vgradijo elektrode, ki z visokofrekvenčnim električnim tokom dražijo globoke možganske strukture in vplivajo na človeške gibalne sposobnosti, je bila v Sloveniji prvič opravljena leta 2008 v mariborskem UKC. Pred tremi leti pa so z njenim rednim izvajanjem začeli tudi v Ljubljani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Možganska kap vsako leto prizadene približno 4500 Slovencev. Petina jih zaradi te bolezni umre, preostale pa čaka dolgotrajna rehabilitacija. Kako se na bolezen odzovejo možgani, s kakšnimi mehanizmi poskušajo obnoviti ali nadomestiti izgubljene funkcije ter kaj vpliva na to, da si popolnoma opomore le 10 % bolnikov - o vsem tem v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov