Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsakomur med nami se je že kdaj zgodilo. Da smo v govoru ali pogovoru kakšno besedo popolnoma »zavozlali« in je nikakor nismo mogli pravilno izgovoriti. Včasih se črke pomešajo, včasih pa prava beseda zatakne na koncu jezika. Trenutna zadrega in rdečica v licih, ki jo to lahko prinese, ima za seboj kompleksen mehanizem dogajanja v naših možganih, predvsem v omrežjih za govor.
V tokratnih nevroznanstvenih četrtkovih minutah smo se posebno posvetili naši levi možganski hemisferi. Ob govoru se nam seveda aktivirajo različna možganska omrežja, posebno aktivna pa so predvsem tista na levi strani. Med drugim smo z raziskovanjem pokukali tudi v tako imenovani auditorni korteks (slušno skorjo), Wernickovo področje in Brockovo področje, pa tudi omrežja, ki so povezana z našo motoriko.
Za pojasnila smo poprosili Patricijo Širca Ule, profesorico specialne in rehabilitacijske pedagogike, logopedinjo ter Karmen Resnik, zdravstveno psihologinja in magistrico nevroznanosti, obe z URI Soča.
Najpogosteje uporabljen model govora je Leveltov model, kjer pretečejo 4 procesi preden je oseba sposobna nekaj izgovoriti (seveda je v resnici težko slediti modelu, ne da bi se ti procesi prepletali in ne bili v sosledju in tako sistematični).
Za vse te procese, pri katerih zadnja dva vzameta največ časa, potrebujemo približno 600 milisekund – od koncepta do izgovorjave.
Vmes pa je kar nekaj možnosti, da se nam zatakne, še preden besedo sploh izgovorimo. Obstajata dve vrsti “zapletk”. Eno so napake zaprtega tipa (ki nastanejo, še preden jih izgovorijo, zato jih ponavadi tudi popravimo, preden kaj rečemo, sogovornik ali poslušalec pa to dojame kot premor, ločilo oziroma kaj podobnega). Druga vrsta napak pa so napake odprtega tipa. Teh pa je znova več vrst in se zgodijo, ko besedo že izgovorimo.
Saj se je že vsakomur med nami zgodilo, da je imel kakšno besedo na koncu jezika, kajne? Takrat ponavadi nič ne pomaga, če se zelo mučimo z iskanjem, še slabše je. To je seveda dokaz za to, da so procesi prepleteni in da pomembno vlogo pri govoru igra tudi stres, koncentracija in samonadzor.
Tudi o tem več v tokratni oddaji!
PS. Kljub raziskovanju “besednih zapletk” to seveda ne pomeni, da se ne bodo pojavljale tudi v nadaljevanju. Bomo pa vsaj vedeli, zakaj :)
482 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsakomur med nami se je že kdaj zgodilo. Da smo v govoru ali pogovoru kakšno besedo popolnoma »zavozlali« in je nikakor nismo mogli pravilno izgovoriti. Včasih se črke pomešajo, včasih pa prava beseda zatakne na koncu jezika. Trenutna zadrega in rdečica v licih, ki jo to lahko prinese, ima za seboj kompleksen mehanizem dogajanja v naših možganih, predvsem v omrežjih za govor.
V tokratnih nevroznanstvenih četrtkovih minutah smo se posebno posvetili naši levi možganski hemisferi. Ob govoru se nam seveda aktivirajo različna možganska omrežja, posebno aktivna pa so predvsem tista na levi strani. Med drugim smo z raziskovanjem pokukali tudi v tako imenovani auditorni korteks (slušno skorjo), Wernickovo področje in Brockovo področje, pa tudi omrežja, ki so povezana z našo motoriko.
Za pojasnila smo poprosili Patricijo Širca Ule, profesorico specialne in rehabilitacijske pedagogike, logopedinjo ter Karmen Resnik, zdravstveno psihologinja in magistrico nevroznanosti, obe z URI Soča.
Najpogosteje uporabljen model govora je Leveltov model, kjer pretečejo 4 procesi preden je oseba sposobna nekaj izgovoriti (seveda je v resnici težko slediti modelu, ne da bi se ti procesi prepletali in ne bili v sosledju in tako sistematični).
Za vse te procese, pri katerih zadnja dva vzameta največ časa, potrebujemo približno 600 milisekund – od koncepta do izgovorjave.
Vmes pa je kar nekaj možnosti, da se nam zatakne, še preden besedo sploh izgovorimo. Obstajata dve vrsti “zapletk”. Eno so napake zaprtega tipa (ki nastanejo, še preden jih izgovorijo, zato jih ponavadi tudi popravimo, preden kaj rečemo, sogovornik ali poslušalec pa to dojame kot premor, ločilo oziroma kaj podobnega). Druga vrsta napak pa so napake odprtega tipa. Teh pa je znova več vrst in se zgodijo, ko besedo že izgovorimo.
Saj se je že vsakomur med nami zgodilo, da je imel kakšno besedo na koncu jezika, kajne? Takrat ponavadi nič ne pomaga, če se zelo mučimo z iskanjem, še slabše je. To je seveda dokaz za to, da so procesi prepleteni in da pomembno vlogo pri govoru igra tudi stres, koncentracija in samonadzor.
Tudi o tem več v tokratni oddaji!
PS. Kljub raziskovanju “besednih zapletk” to seveda ne pomeni, da se ne bodo pojavljale tudi v nadaljevanju. Bomo pa vsaj vedeli, zakaj :)
Ker oktobra radio obeležuje devet desetletij risanja zgodb z zvokom, štiri četrtkove epizode namenjamo prav temu – možganom in zvoku. Najprej se bomo odpravili na bučno zabavo in se vprašali, kako naši možgani usmerjajo pozornost na enega sogovornika in kako je mogoče, da ob poplavi dražljajev v zelo glasni množici slišimo, če nas kdo pokliče po imenu. In po drugi strani – zakaj kdaj v mirnem okolju koga, kljub temu da je ob nas, enostavno ne slišimo, ker počnemo nekaj drugega? V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
Kaj visoke temperature pomenijo za naše možgane in kako skrbijo za ohlajanje
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Si tudi vi ne predstavljate jutranje rutine brez skodelice kave? Kot nam je povedala prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov