Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Narava dobrodejno vpliva na človeka, kar je pomembno tudi z vidika vse večje urbanizacije, ki med ljudmi povečuje duševne stiske. Ali lahko zelene mestne površine izboljšajo duševno zdravje ljudi? Kako na človeka vpliva sprehod po mestnem parku, kako sprehod po mestnih ulicah?
Rekreacija je pomemben del našega življenja in vpliva tudi za naše zdravje, v oddaji Možgani na dlani pa smo govorili o tem, da je pomembno tudi, kje jo izvajamo. Strokovnjaki že nekaj časa poudarjajo, da je naravno okolje blagodejno za človeka – izboljša naše počutje in celo spreminja naše možgane. To je pomembno tudi zato, ker več kot polovica ljudi na svetu živi v urbanih središčih in predmestjih, strokovnjaki pa ocenjujejo, da se bo ta delež do leta 2050 povzpel na 2 tretjini. Poleg vseh prednosti, ki jih ponuja življenje v mestu, so tu seveda tudi slabosti. Urbanizacija je pripeljala k rahlemu povišanju anksioznosti in motenj razpoloženja pri ljudeh, ki živijo v mestih, čeprav razlogi zato niso jasni. Mogoče lahko vsaj delno na to odgovori dr. Gregory Bratman iz Šole za zemeljske, energijske in okoljske študije kalifornijske univerze Stanford. Mestni ljudje so namreč manj v stiku z naravo, zato je raziskal, kako nanje vpliva najbolj osnovna vrsta rekreacije – hoja – po mestu ali v mestnem parku.
Sprehod po mestu vs. sprehod po mestnem parku
Bratmanov eksperiment je zajemal dve skupini ljudi. Ena je 90 minut hodila po zelenem mestnem parku, torej v naravi, druga pa po mestnih ulicah.
“Namerno smo se osredotočili na zelen urban prostor. Naše delo ni potekalo nekje v divjini, temveč se je ena skupina udeležencev sprehajala po parku, druga pa po mestnih ulicah. Želeli smo namreč ugotoviti, ali naravno okolje v mestih blagodejno vpliva na ljudi, ki živijo v urbanih središčih in predmestjih. Ko smo primerjali obe skupini, so se pokazale velike razlike. Po sprehodu v urbanem okolju je bila krivulja sprememb v počutju ljudi skoraj ravna – tako glede volje kot občutkov tesnobe, o katerih so udeleženci poročali pred in po hoji. Prav tako ni bilo večjih sprememb pri njihovem delovnem spominu, kar smo preučevali z računalniškim testom. Z več preizkusi smo ugotovili, da se udeleženci urbanega sprehoda po eksperimentu niso počutili dosti drugače kot pred njim. Pri udeležencih z izkušnjo sprehoda v naravi pa so se pokazale večje in pozitivne spremembe: povečanje dobre volje, zmanjšanje slabega počutja in občutka tesnobe, izboljšanje delovnega spomina.”
Narava spreminja naše možgane
Dr. Bratman je preučeval tudi vpliv narave na naša čustva, dojemanje samega sebe, na človekovo duševno zdravje.
“Poleg tega smo merili tudi obliko čustvene regulacije, ki ji pravimo ruminacija. Čustveno regulacijo najbolj široko razumemo kot to, kako spremenimo svoja čustva – tako, da nam koristijo, ali pa, da nam ne. Ruminacija je v osnovi precej neugodna za naše počutje. V psihologiji s tem mislimo na negativno samopodobo, obsesivne misli, na premlevanje preteklosti in razlogov, zakaj in kako smo nekaj naredili … Ljudje mislijo, da so take misli zanje koristne, a v največ primerih niso. Lahko povečajo slabo voljo in v nekaterih primerih predstavljajo dejavnik tveganja za pojav depresije. Naša hipoteza je bila, da bodo prebivalci mest po izkušnji v naravi poročali o manjši ruminaciji. In to smo z našima dvema eksperimentoma tudi potrdili.”
Razlike med skupinama udeležencev v raziskavi dr. Gregoryja Bratmana so se pokazale tudi pri posnetkih možganov, pri katerih so se osredotočili na del možganov, ki jih povezujejo z depresijo:
“Naredili smo preprost posnetek mirujočih možganov udeležencev pred in po sprehodu v mestu ali parku. Osredotočili smo se na nevronsko aktivnost enega dela čelnega režnja, in sicer predela možganov, ki ga povezujemo z ruminacijo. Opazili smo zmanjšanje aktivnosti v subgenualni cingulatni skorji pri tistih, ki so se sprehajali v parku.”
In prav aktivnost v tem delu možganov strokovnjaki povezujejo z depresijo in drugimi duševnimi motnjami.
Ne vemo še, zakaj ima narava na nas pozitivne učinke
Tudi druge multidisciplinarne raziskave govorijo o pozitivnih vplivih narave, a zakaj ima narava take učinke? Je to zaradi zraka, zelene barve, miru, odsotnosti zvoka? Celostnega odgovora ne poznamo, pravi Gregory Bratman. V preteklosti so se razvile teorije, ki to pojasnjujejo (teorija obnove pozornosti, teorija zmanjševanja stresa, teorija biofilije), njegov odgovor pa je:
“Ne vemo, katere »lastnosti« narave pozitivno vplivajo na nas. Mogoče vsi našteti dejavniki in kombinacija le-teh. Do določene mere vemo, da ima hrup škodljiv vpliv na človekove kognitivne funkcije in počutje. Pred kratkim so raziskovali vizualne vplive na naše možgane in počutje – na primer, kako na to vpliva število robov, ki jih gledamo. Onesnaževanje zraka je problem – če je v naravnem okolju sredi mesta tudi svež zrak, potem tudi to lahko prispeva svoj del k enačbi …”
A kljub temu, da je odgovor na vprašanje zakaj zaenkrat še skrit, vpliv narave na človeka pa zelo kompleksen (odvisen tudi od zgodovine in lastnosti posameznika), obstaja konsenz o blagodejnih vplivih narave na človeka. Dostopnost do naravnih, zelenih območij v mestu bo po mnenju našega sogovornika zmeraj bolj vplivala na mentalno zdravje ljudi v mestih, zato bi morali temu pozornost posvetiti tudi urbanisti in arhitekti.
482 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Narava dobrodejno vpliva na človeka, kar je pomembno tudi z vidika vse večje urbanizacije, ki med ljudmi povečuje duševne stiske. Ali lahko zelene mestne površine izboljšajo duševno zdravje ljudi? Kako na človeka vpliva sprehod po mestnem parku, kako sprehod po mestnih ulicah?
Rekreacija je pomemben del našega življenja in vpliva tudi za naše zdravje, v oddaji Možgani na dlani pa smo govorili o tem, da je pomembno tudi, kje jo izvajamo. Strokovnjaki že nekaj časa poudarjajo, da je naravno okolje blagodejno za človeka – izboljša naše počutje in celo spreminja naše možgane. To je pomembno tudi zato, ker več kot polovica ljudi na svetu živi v urbanih središčih in predmestjih, strokovnjaki pa ocenjujejo, da se bo ta delež do leta 2050 povzpel na 2 tretjini. Poleg vseh prednosti, ki jih ponuja življenje v mestu, so tu seveda tudi slabosti. Urbanizacija je pripeljala k rahlemu povišanju anksioznosti in motenj razpoloženja pri ljudeh, ki živijo v mestih, čeprav razlogi zato niso jasni. Mogoče lahko vsaj delno na to odgovori dr. Gregory Bratman iz Šole za zemeljske, energijske in okoljske študije kalifornijske univerze Stanford. Mestni ljudje so namreč manj v stiku z naravo, zato je raziskal, kako nanje vpliva najbolj osnovna vrsta rekreacije – hoja – po mestu ali v mestnem parku.
Sprehod po mestu vs. sprehod po mestnem parku
Bratmanov eksperiment je zajemal dve skupini ljudi. Ena je 90 minut hodila po zelenem mestnem parku, torej v naravi, druga pa po mestnih ulicah.
“Namerno smo se osredotočili na zelen urban prostor. Naše delo ni potekalo nekje v divjini, temveč se je ena skupina udeležencev sprehajala po parku, druga pa po mestnih ulicah. Želeli smo namreč ugotoviti, ali naravno okolje v mestih blagodejno vpliva na ljudi, ki živijo v urbanih središčih in predmestjih. Ko smo primerjali obe skupini, so se pokazale velike razlike. Po sprehodu v urbanem okolju je bila krivulja sprememb v počutju ljudi skoraj ravna – tako glede volje kot občutkov tesnobe, o katerih so udeleženci poročali pred in po hoji. Prav tako ni bilo večjih sprememb pri njihovem delovnem spominu, kar smo preučevali z računalniškim testom. Z več preizkusi smo ugotovili, da se udeleženci urbanega sprehoda po eksperimentu niso počutili dosti drugače kot pred njim. Pri udeležencih z izkušnjo sprehoda v naravi pa so se pokazale večje in pozitivne spremembe: povečanje dobre volje, zmanjšanje slabega počutja in občutka tesnobe, izboljšanje delovnega spomina.”
Narava spreminja naše možgane
Dr. Bratman je preučeval tudi vpliv narave na naša čustva, dojemanje samega sebe, na človekovo duševno zdravje.
“Poleg tega smo merili tudi obliko čustvene regulacije, ki ji pravimo ruminacija. Čustveno regulacijo najbolj široko razumemo kot to, kako spremenimo svoja čustva – tako, da nam koristijo, ali pa, da nam ne. Ruminacija je v osnovi precej neugodna za naše počutje. V psihologiji s tem mislimo na negativno samopodobo, obsesivne misli, na premlevanje preteklosti in razlogov, zakaj in kako smo nekaj naredili … Ljudje mislijo, da so take misli zanje koristne, a v največ primerih niso. Lahko povečajo slabo voljo in v nekaterih primerih predstavljajo dejavnik tveganja za pojav depresije. Naša hipoteza je bila, da bodo prebivalci mest po izkušnji v naravi poročali o manjši ruminaciji. In to smo z našima dvema eksperimentoma tudi potrdili.”
Razlike med skupinama udeležencev v raziskavi dr. Gregoryja Bratmana so se pokazale tudi pri posnetkih možganov, pri katerih so se osredotočili na del možganov, ki jih povezujejo z depresijo:
“Naredili smo preprost posnetek mirujočih možganov udeležencev pred in po sprehodu v mestu ali parku. Osredotočili smo se na nevronsko aktivnost enega dela čelnega režnja, in sicer predela možganov, ki ga povezujemo z ruminacijo. Opazili smo zmanjšanje aktivnosti v subgenualni cingulatni skorji pri tistih, ki so se sprehajali v parku.”
In prav aktivnost v tem delu možganov strokovnjaki povezujejo z depresijo in drugimi duševnimi motnjami.
Ne vemo še, zakaj ima narava na nas pozitivne učinke
Tudi druge multidisciplinarne raziskave govorijo o pozitivnih vplivih narave, a zakaj ima narava take učinke? Je to zaradi zraka, zelene barve, miru, odsotnosti zvoka? Celostnega odgovora ne poznamo, pravi Gregory Bratman. V preteklosti so se razvile teorije, ki to pojasnjujejo (teorija obnove pozornosti, teorija zmanjševanja stresa, teorija biofilije), njegov odgovor pa je:
“Ne vemo, katere »lastnosti« narave pozitivno vplivajo na nas. Mogoče vsi našteti dejavniki in kombinacija le-teh. Do določene mere vemo, da ima hrup škodljiv vpliv na človekove kognitivne funkcije in počutje. Pred kratkim so raziskovali vizualne vplive na naše možgane in počutje – na primer, kako na to vpliva število robov, ki jih gledamo. Onesnaževanje zraka je problem – če je v naravnem okolju sredi mesta tudi svež zrak, potem tudi to lahko prispeva svoj del k enačbi …”
A kljub temu, da je odgovor na vprašanje zakaj zaenkrat še skrit, vpliv narave na človeka pa zelo kompleksen (odvisen tudi od zgodovine in lastnosti posameznika), obstaja konsenz o blagodejnih vplivih narave na človeka. Dostopnost do naravnih, zelenih območij v mestu bo po mnenju našega sogovornika zmeraj bolj vplivala na mentalno zdravje ljudi v mestih, zato bi morali temu pozornost posvetiti tudi urbanisti in arhitekti.
O vidnem zaznavanju in pomenu pozornosti v športu smo se z doc. dr. Jernejem Roškerjem s Fakultete za vedo o zdravju Univerze na Primorskem že pogovarjali pred meseci v eni naših epizod. Tokrat pa se bomo posvetili športu, ki je v zadnjih tednih v ospredju zaradi manj športnih razlogov. Kakšne izzive imajo torej možgani, ki igrajo tenis? Pripravlja Mojca Delač.
Megleni zimski dnevi niso prijetni, prav tako pa še zdaleč ni prijetno stanje, ki je dobilo ime prav po tem vremenskem pojavu. Možganska megla ima različne simptome in različne vzroke. Možgansko meglo sta nam razjasnili dr. Maša Čater in mag. Anica Prosnik Domjan. Pripravlja: Mojca Delač.
"Kako zanimivo bi bilo 'pokukati' v možgane Magnusa Carlsena," je ob pripravah na tokratno epizodo dejal dr. Simon Brezovar, klinični psiholog, ki rad ob prostem času odigra kakšno partijo šaha, še bolj pa ga s strokovnega vidika zanima, "kakšni mentalni procesi se odvijajo v možganih velemojstrov, da igrajo na tako vrhunskem nivoju". Raziskave igralcev šaha pa so ugotovile nekaj zelo zanimivega, kar nas bo odpeljalo do omrežja v možganih, ki je tesno povezano z zaznavanjem obrazov. Imenuje se fuziformni gyrus. Kako se spreminja in odziva na prepoznavanje šahovskih partij v primerjavi s prepoznavanjem obrazov? Kako se pri tem razlikujejo novinci v šahu v primerjavi z mojstri? Koliko je prirojenega talenta in kakšno vlogo pri genialnosti nosi trening? In česa se lahko naučimo iz primera sester Polgar? Vse to v tokratni epizodi! Pripravlja: Mojca Delač.
Leto, od katerega se poslavljamo, je prineslo tudi 300. epizodo Možganov na dlani, kar smo zaznamovali v posebnem jutru 28. oktobra, ko je slavil tudi radio. Na kavo z možgani v naš radijski studio so prišli tisti, katerih možgane pogosto povabimo k sodelovanju, saj so na svojih področjih vrhunski strokovnjaki. Tokrat bomo slišali zbirko njihovih misli in želja za ta naš organ: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, Breda Jelen Sobočan, doc. dr. Blaž Koritnik, izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, prof. dr. Maja Bresjanac. Pripravlja Mojca Delač.
Decembra smo zaradi okraševanja, priprave oziroma peke dobrot in obdarovanj najbližjih verjetno še bolj kot po navadi obremenjeni z odločitvami pri nakupovanju. Kakšni so mehanizmi odločanja, ki se v možganih dogajajo, ko se znajdemo med policami v trgovini in trgovskih centrih, je preverila Darja Pograjc.
Že kar tradicionalno jih bomo takole ob koncu leta malo »začinili«. Ob cimetu in ingverju, se tokrat lotevamo … kurkume! Z nami bo prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete. Ste vedeli, da ima kurkumin potrjene antioksidativne in protivnetne lastnosti? Kaj bi to lahko pomenilo za različne nevrodegenerativne bolezni? Se slišimo ob 7.35. Pripravlja: Mojca Delač.
V začetku novembra se je v 101. letu starosti poslovil psihiater, prof. Aaron Beck, pionir vedenjsko-kognitivne terapije. Kako sleči "železno srajco" naših misli in kakšno vlogo ima tu terapevtska smer, ki jo je vzpostavil? Kako to vpliva na naše možane in nevrobiološke spremembe v njih? O vedenjsko kognitivni terapiji smo se pogovarjali z mag. Petro Bavčar, specialistko klinične psihologije s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana, ki je tudi VKT terapevtka. Avtorica oddaje: Mojca Delač.
Tokratni cikel "V omrežjih zvoka" Mojca Delač končuje s pogovorom z Lolo L. Cuddy, pianistko in psihologinjo, ki je leta 1969 v Kanadi odprla prvi laboratorij za zaznavanje glasbe in glasbeno psihologijo v tem delu sveta in enega prvih na svetu. Zato je v marsičem pionirsko prispevala k razumevanju vpliva glasbe na človekovo delovanje.
V ciklu V omrežjih zvoka se posvečamo vprašanju, na kakšne načine lahko zvok (terapevtsko) pomaga našim možganom). V zadnjem času vse več raziskav namenja pozornost vplivu fenomena vpliva zvoka, glasbe in ritma na možgane, v ospredju pa je fenomen binarnih tonov, ki naj bi na možgane vplival kot meditacija. Ob tem bomo s Karmen Resnik Robida, zdravstveno psihologinjo in magistrico nevroznanosti spoznali tudi multimodalno senzorno terapijo. Kaj imajo s tem zvoki? Prisluhnite!
Gosta tretje epizode serije V omrežjih zvoka sta Danielle Teale in Jaka Škapin, ki že pet let sodelujeta pri projektih Dancing with Parkinsons in Collective identity. Za Možgane na dlani sta pripovedovala, kako potekajo delavnice, kakšno vlogo imajo zvoki in gibi, kakšni so odzivi sodelujočih in kaj se zgodi, ko možgani najdejo obhode in nove poti za gibalno- zvočno ustvarjanje.Pripravlja: Mojca Delač.
V drugi epizodi jesenskega cikla serije "V omrežjih zvokov" raziskujemo, zakaj se nekateri neprijetni zvoki usedejo v naš spomin in ga zdramijo, ko se znova oglasi kaj podobnega. Kaj pa zvoki, ki jih slišimo, pa jih v resnici ni? Lahko glasba in zvočna terapija pomagata tudi pri psihiatričnih boleznih? O tem se pogovarjamo s psihiatrinjo dr. Arijano Turčin.
V tokratni štiridelni seriji "V omrežjih zvoka" raziskujemo, kakšne terapevtske potenciale ima glasba pri različnih možganskih poškodbah in boleznih ter kdaj lahko zvok našim možganom prinese tudi travmatične spomine in neprijetna občutja. V prvi epizodi se nam bo pridružila nevrologinja doc. dr. Sandra Morovič.
V posebnem tematskem jutru na Prvem smo obeležili 300 dopolnjenih epizod oddaje Možgani na dlani, ki je že zakorakala v svojo sedmo sezono. V radijski eter je premierno zazvenela 1. oktobra leta 2015, ko smo se z oftalmologom, prof. dr. Markom Hawlino odpravili v svet fosfenov. V Možganih na dlani vsak teden domači in tuji strokovnjaki na poljuden način bližajo vsa ta nova odkritja in pojasnjujejo delovanje možganov. Še vedno pa velja, da izzivov zanje na vseh področjih ne manjka. Na jutranjo kavo z možgani so prišli psihiatrinja Breda Jelen Sobočan, izr.prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, doc. dr. Blaž Koritnik, prof. dr. Maja Bresjanac in prof. dr. Zvezdan Pirtošek.
Dober spanec je eden izmed temeljev zdravja. O tem, kakšen je kakovosten spanec in zakaj je za možgane tako pomemben, smo v Možganih na dlani že veliko govorili. Kaj pa če si dobrega nočnega spanca preprosto ne moremo privoščiti? Če nam ga preprečuje nočno ali izmensko delo? Kaj se takrat dogaja s spalnimi cikli – jih možgani premoščajo, nadomeščajo ali jih v nekem napol budnem stanju vendarle doživljajo?
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.
Christoph Dressler je vrhunski športnik. Z odbojko na mivki se ukvarja že več kot dvajset let. Hkrati je velik ljubitelj možganov in njihovih zmožnosti, zato na Kings Collegu v Londonu opravlja magisterij iz nevroznanosti. Presek obojega pa stanje zanosa. Kaj se zgodi, ko nam nekaj res dobro gre, smo osredotočeni, najbolje odreagiramo v najboljšem trenutku? Zakaj o tem ni dobro preveč razmišjati in kako nam lahko prav zanos pomaga pri spoprijemanju s stresom? O tem nam bo pripovedoval v tokratni epizodi Možganov na dlani!
Gotovo imamo vsi izkušnje s tem, da se, če dobro vidimo, če je prostor osvetljen, tudi precej lažje in bolj usklajeno gibamo po njem, kot če ne vidimo, kam gremo. Vidno zaznavanje človeku omogoča, da prepozna že zelo drobne spremembe v okolici. Kako pa je to povezano s športom in gibanjem? Lahko trening vidne pozornosti vpliva na izboljšanje športnih dosežkov? O tem v tokratni oddaji z doc. dr. Jernejem Roškerjem, s Fakultete za vede o zdravju univerze na Primorskem.
Možganom sicer gibanje izjemno prija, ampak znajo narediti vse, da nam stvari ne poenostavijo. Ker jih počitek in včasih tudi lenarjenje lahko – nagrajujeta. In, saj veste, kako je z nagradami. Človek se jih ravno ne brani, kajne? Zato tokrat poseben odmerek motivacije za naše možgane, da se lotijo gibanja in rekreacije. V ekipo bomo vzeli športno psihologinjo in nekoč vrhunsko odbojkarico, Meto Jerala Kegljevič. Se slišimo!
Septembra jutranje možganske minute namenjamo gibanju. Tokrat bo z nami prof. dr. Klaus Gramann s Tehniške univerze v Berlinu. Preučuje naše prostorsko zaznavanje, kako se gibamo po prostoru in kako sploh v tem velikem svetu, ki nas obdaja, najdemo smisel. Mojca Delač ga je povabila pred radijski mikrofon Prvega in v oddajo Možgani na dlani.
V štirih septembrskih epizodah Možganov na dlani bomo možganom privoščili obilo gibanja. Morda v vesolju vseh mogočih gibalnih in koordinacijskih zmožnosti, ki jih imamo, ne pomislimo najprej na planet – padec, a tudi ta je z nami od samih začetkov. Še zlasti so padci problematični pri starejših in prav s tem področjem se ukvarja prof. dr. Bettina Wollesen, ki je na Univerzi v Hamburgu profesorica znanosti o človeškem gibanju, sodeluje pa tudi s Tehniško univerzo. Poleti je bila tudi udeleženka poletne šole o nevroznanosti gibanja v Piranu, kjer jo je pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.
Neveljaven email naslov