Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hipnotske fenomene, ki jih za zabavo občinstva izvajajo laiki in samouki, imenujemo “odrska” hipnoza. Pa ste vedeli, da poznamo tudi medicinsko hipnozo – znanstveno dokazano metodo, ki jo uporabljajo nekateri zdravniki, zobozdravniki in psihologi?
Kljub temu da genetske raziskave kažejo, da imamo vrojeno sposobnost za razvijanje transa, nismo vsi enako dojemljivi za hipnozo. “Tisti ljudje, ki so bolj dojemljivi za hipnozo, pri teh bi lahko dosegli, da bi zavest zmanjšali tudi do 10%,” pove terapevtka medicinske hipnoze, asist. dr. Jasmina Markovič Božič, dr. med. s Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok UKC Ljubljana, ki se ukvarja s področjem nevroanestezije.
Torej še vedno so budni, ampak so oddaljene misli, analitično mišljenje, logično razmišljanje in na plan pride podzavest, v kateri se lahko razvija kreativnost, domišljija, fantazije, želje, pozitivno mišljenje.
Hipnoza torej ni spanje. Gre za spremenjeno, a budno stanje zavesti. Predstavljajte si, da berete dobro knjigo in se potopite v namišljeni svet, ki ga opisujejo besede. Gre za hipnozi podobno stanje – za spremenjeno stanje zavesti z usmerjeno pozornostjo, povečano sugestibilnostjo in zmanjšano zunanjo zavestnostjo.
Kognitivna nevroznanost kaže veliko zanimanja za raziskovanje hipnoze kot posebnega, spremenjenega stanja zavesti. Dokazano je namreč, da hipnoza spreminja možganske povezave in vpliva na rast novih živčnih celic v možganih. Kako raziskujejo, kaj se dogaja v hipnotiziranih človeških možganih?
Funkcijska magnetna resonančna slikovna diagnostika analizira funkcijsko povezanost treh možganskih omrežij, ki so odgovorna za usmerjeno pozornost, delovni spomin, motivacijo za spopad z izzivi in stresom ter odklopom od zunanjega sveta.
Pri nas se medicinska hipnoza lahko uporabi kot predpriprava na operacijo. Z njo lahko pred operacijo zmanjšajo negativne občutke (predvsem strah) ter ojačajo prijetne izkušnje in občutke iz preteklosti. To terapevti najpogosteje dosežejo z metodo uvajanja s poglobljeno sprostitvijo.
Za takšno metodo uvajanja v hipnozo porabimo največ časa, ampak se bolniki zelo sprostijo in včasih je že to dovolj. Nekateri terapevti uporabljajo pa tudi samo gledanje v oči ali gledanje svinčnika. Kakršenkoli način, da dosežemo usmerjeno pozornost bolnika.
Medtem ko hipnozo pri nas lahko uporabijo zgolj zato, da bolnika pripravijo oz. pomirijo pred operacijo, bodo v Belgiji pod hipnozo kmalu operirali deset tisočega pacienta. Tudi nekatere druge zahodne države so jo uvedle v vsakodnevno prakso priprave bolnikov na operacije ter njihovo spremljanje med in po posegu, medtem ko v Sloveniji to zaenkrat še ni redna praksa.
486 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Hipnotske fenomene, ki jih za zabavo občinstva izvajajo laiki in samouki, imenujemo “odrska” hipnoza. Pa ste vedeli, da poznamo tudi medicinsko hipnozo – znanstveno dokazano metodo, ki jo uporabljajo nekateri zdravniki, zobozdravniki in psihologi?
Kljub temu da genetske raziskave kažejo, da imamo vrojeno sposobnost za razvijanje transa, nismo vsi enako dojemljivi za hipnozo. “Tisti ljudje, ki so bolj dojemljivi za hipnozo, pri teh bi lahko dosegli, da bi zavest zmanjšali tudi do 10%,” pove terapevtka medicinske hipnoze, asist. dr. Jasmina Markovič Božič, dr. med. s Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok UKC Ljubljana, ki se ukvarja s področjem nevroanestezije.
Torej še vedno so budni, ampak so oddaljene misli, analitično mišljenje, logično razmišljanje in na plan pride podzavest, v kateri se lahko razvija kreativnost, domišljija, fantazije, želje, pozitivno mišljenje.
Hipnoza torej ni spanje. Gre za spremenjeno, a budno stanje zavesti. Predstavljajte si, da berete dobro knjigo in se potopite v namišljeni svet, ki ga opisujejo besede. Gre za hipnozi podobno stanje – za spremenjeno stanje zavesti z usmerjeno pozornostjo, povečano sugestibilnostjo in zmanjšano zunanjo zavestnostjo.
Kognitivna nevroznanost kaže veliko zanimanja za raziskovanje hipnoze kot posebnega, spremenjenega stanja zavesti. Dokazano je namreč, da hipnoza spreminja možganske povezave in vpliva na rast novih živčnih celic v možganih. Kako raziskujejo, kaj se dogaja v hipnotiziranih človeških možganih?
Funkcijska magnetna resonančna slikovna diagnostika analizira funkcijsko povezanost treh možganskih omrežij, ki so odgovorna za usmerjeno pozornost, delovni spomin, motivacijo za spopad z izzivi in stresom ter odklopom od zunanjega sveta.
Pri nas se medicinska hipnoza lahko uporabi kot predpriprava na operacijo. Z njo lahko pred operacijo zmanjšajo negativne občutke (predvsem strah) ter ojačajo prijetne izkušnje in občutke iz preteklosti. To terapevti najpogosteje dosežejo z metodo uvajanja s poglobljeno sprostitvijo.
Za takšno metodo uvajanja v hipnozo porabimo največ časa, ampak se bolniki zelo sprostijo in včasih je že to dovolj. Nekateri terapevti uporabljajo pa tudi samo gledanje v oči ali gledanje svinčnika. Kakršenkoli način, da dosežemo usmerjeno pozornost bolnika.
Medtem ko hipnozo pri nas lahko uporabijo zgolj zato, da bolnika pripravijo oz. pomirijo pred operacijo, bodo v Belgiji pod hipnozo kmalu operirali deset tisočega pacienta. Tudi nekatere druge zahodne države so jo uvedle v vsakodnevno prakso priprave bolnikov na operacije ter njihovo spremljanje med in po posegu, medtem ko v Sloveniji to zaenkrat še ni redna praksa.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Si tudi vi ne predstavljate jutranje rutine brez skodelice kave? Kot nam je povedala prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Plavanje skupaj s tropskimi ribicami, odkrivanje prostranih puščavskih planjav, vzpon na "vrh sveta" - takšne podobe si radi naslikamo v mislih, ko se pripravljamo na potovanje v oddaljene kraje. A kaj, ko nam zna prve dni na počitniški destinaciji skaliti t. i. jet lag oziroma bolezen časovnih pasov, zaradi katere slabo spimo, smo čez dan utrujeni in imamo na primer prebavne težave. Pojav jet laga bomo raziskali v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!
Da so naše živčne celice majhna kompleksna elektrarna - stalno namreč proizvajajo električno aktivnost - smo v oddaji Možgani na dlani že povedali. Tokrat pa zavijamo v malce drugačno smer - ugotavljali bomo, kaj se v možganih dogaja, ko se srečata njihovo električno valovanje in elektrika zunanjega vira, kot sta recimo strela ali električni paralizator. Z nami bo prof. dr. Zvezdan Pirtošek, spec. nevrolog na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. Ne preslišite, na Prvem ob 7:35!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tudi vi kdaj sanjarite? Vam misli uidejo na počitnice, v vaše najljubše kraje, k ljudem, v prihodnost, polno priložnosti in sreče? Je sanjarjenje vedno nekaj pozitivnega? Je lahko tudi škodljivo? Zakaj ne gre tako zlahka dajati ‘etiket’ na to naše sanjanje z odprtimi očmi in ali ima sanjarjenje pravzaprav res kaj skupnega s spanjem?
Pisanje na roko in branje sta pomembna kulturna dosežka človeka. Evolucijsko gledano nista stara, okoli pet, šest tisoč let, sta pa za človeka zelo pomembna. Pisati in brati se naučimo v zgodnjem otroštvu, a glede na to, da živimo v digitalni dobi, se stvari spreminjajo. Pisanje na roko izpodrivata tipkanje in drsanje po zaslonu. Več kot 40 ameriških zveznih držav je že sprejelo standard, da se učitelj sam odloči, ali otroke nauči pisati tudi pisane črke ali ne. Gre za korak s časom ali za opuščanje dejavnosti, ki je zelo pomembna za razvoj možganskih funkcij otroka? Tokrat svet nevronov raziskuje Špela Šebenik.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Za eholokacijo pri netopirjih ali delfinih ste najbrž že slišali, v tokratnem potepu med nevroni pa bomo raziskovali, koliko je že znanega o tej zmožnosti navigacije in zaznavanja prostorov s pomočjo poslušanja odmevov pri ljudeh? Gre za veščino, ki je zelo uporabna pri slepih osebah, saj si lahko na primer s klikajočimi zvoki iz ust ustvarijo sliko o prostoru. Mojca Delač je poklicala tri raziskovalce eholokacije iz Nemčije, Švedske in Velike Britanije. Veliko radovednosti in dobra mera zvokov, ki jih naši možgani torej lahko interpretirajo v sliko okolja, tudi če ga ne vidimo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ob 8. februarju bodo rdeča nit radijskega jutra knjižnice, zato smo tudi v tokratni epizodi oddaje Možgani na dlani pokukali v našo »možgansko knjižnico«, kot bi lahko rekli spominu. Se spomnite kaj ste počeli včeraj? Mnogi boste najbrž prikimali. Kaj pa v četrtek pred štirinajstimi dnevi? Enim mesecem? Šestimi leti? Ja, marsikaj, kar se nam zgodi zbledi in utone v pozabo, obstaja pa tudi peščica posameznikov, pri katerih to ni tako in imajo izrazito dober avtobiografski spomin in se odlično spomnijo vsakega dneva življenja od določenega leta naprej. O tako imenovani hipertimeziji se je Mojca Delač pogovarjala z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom. So nevronska omrežja posameznikov s to sposobnostjo drugačna? Kaj imajo skupnega? In zakaj je pozabljanje včasih koristno?
Neveljaven email naslov