Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hipnotske fenomene, ki jih za zabavo občinstva izvajajo laiki in samouki, imenujemo “odrska” hipnoza. Pa ste vedeli, da poznamo tudi medicinsko hipnozo – znanstveno dokazano metodo, ki jo uporabljajo nekateri zdravniki, zobozdravniki in psihologi?
Kljub temu da genetske raziskave kažejo, da imamo vrojeno sposobnost za razvijanje transa, nismo vsi enako dojemljivi za hipnozo. “Tisti ljudje, ki so bolj dojemljivi za hipnozo, pri teh bi lahko dosegli, da bi zavest zmanjšali tudi do 10%,” pove terapevtka medicinske hipnoze, asist. dr. Jasmina Markovič Božič, dr. med. s Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok UKC Ljubljana, ki se ukvarja s področjem nevroanestezije.
Torej še vedno so budni, ampak so oddaljene misli, analitično mišljenje, logično razmišljanje in na plan pride podzavest, v kateri se lahko razvija kreativnost, domišljija, fantazije, želje, pozitivno mišljenje.
Hipnoza torej ni spanje. Gre za spremenjeno, a budno stanje zavesti. Predstavljajte si, da berete dobro knjigo in se potopite v namišljeni svet, ki ga opisujejo besede. Gre za hipnozi podobno stanje – za spremenjeno stanje zavesti z usmerjeno pozornostjo, povečano sugestibilnostjo in zmanjšano zunanjo zavestnostjo.
Kognitivna nevroznanost kaže veliko zanimanja za raziskovanje hipnoze kot posebnega, spremenjenega stanja zavesti. Dokazano je namreč, da hipnoza spreminja možganske povezave in vpliva na rast novih živčnih celic v možganih. Kako raziskujejo, kaj se dogaja v hipnotiziranih človeških možganih?
Funkcijska magnetna resonančna slikovna diagnostika analizira funkcijsko povezanost treh možganskih omrežij, ki so odgovorna za usmerjeno pozornost, delovni spomin, motivacijo za spopad z izzivi in stresom ter odklopom od zunanjega sveta.
Pri nas se medicinska hipnoza lahko uporabi kot predpriprava na operacijo. Z njo lahko pred operacijo zmanjšajo negativne občutke (predvsem strah) ter ojačajo prijetne izkušnje in občutke iz preteklosti. To terapevti najpogosteje dosežejo z metodo uvajanja s poglobljeno sprostitvijo.
Za takšno metodo uvajanja v hipnozo porabimo največ časa, ampak se bolniki zelo sprostijo in včasih je že to dovolj. Nekateri terapevti uporabljajo pa tudi samo gledanje v oči ali gledanje svinčnika. Kakršenkoli način, da dosežemo usmerjeno pozornost bolnika.
Medtem ko hipnozo pri nas lahko uporabijo zgolj zato, da bolnika pripravijo oz. pomirijo pred operacijo, bodo v Belgiji pod hipnozo kmalu operirali deset tisočega pacienta. Tudi nekatere druge zahodne države so jo uvedle v vsakodnevno prakso priprave bolnikov na operacije ter njihovo spremljanje med in po posegu, medtem ko v Sloveniji to zaenkrat še ni redna praksa.
486 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Hipnotske fenomene, ki jih za zabavo občinstva izvajajo laiki in samouki, imenujemo “odrska” hipnoza. Pa ste vedeli, da poznamo tudi medicinsko hipnozo – znanstveno dokazano metodo, ki jo uporabljajo nekateri zdravniki, zobozdravniki in psihologi?
Kljub temu da genetske raziskave kažejo, da imamo vrojeno sposobnost za razvijanje transa, nismo vsi enako dojemljivi za hipnozo. “Tisti ljudje, ki so bolj dojemljivi za hipnozo, pri teh bi lahko dosegli, da bi zavest zmanjšali tudi do 10%,” pove terapevtka medicinske hipnoze, asist. dr. Jasmina Markovič Božič, dr. med. s Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok UKC Ljubljana, ki se ukvarja s področjem nevroanestezije.
Torej še vedno so budni, ampak so oddaljene misli, analitično mišljenje, logično razmišljanje in na plan pride podzavest, v kateri se lahko razvija kreativnost, domišljija, fantazije, želje, pozitivno mišljenje.
Hipnoza torej ni spanje. Gre za spremenjeno, a budno stanje zavesti. Predstavljajte si, da berete dobro knjigo in se potopite v namišljeni svet, ki ga opisujejo besede. Gre za hipnozi podobno stanje – za spremenjeno stanje zavesti z usmerjeno pozornostjo, povečano sugestibilnostjo in zmanjšano zunanjo zavestnostjo.
Kognitivna nevroznanost kaže veliko zanimanja za raziskovanje hipnoze kot posebnega, spremenjenega stanja zavesti. Dokazano je namreč, da hipnoza spreminja možganske povezave in vpliva na rast novih živčnih celic v možganih. Kako raziskujejo, kaj se dogaja v hipnotiziranih človeških možganih?
Funkcijska magnetna resonančna slikovna diagnostika analizira funkcijsko povezanost treh možganskih omrežij, ki so odgovorna za usmerjeno pozornost, delovni spomin, motivacijo za spopad z izzivi in stresom ter odklopom od zunanjega sveta.
Pri nas se medicinska hipnoza lahko uporabi kot predpriprava na operacijo. Z njo lahko pred operacijo zmanjšajo negativne občutke (predvsem strah) ter ojačajo prijetne izkušnje in občutke iz preteklosti. To terapevti najpogosteje dosežejo z metodo uvajanja s poglobljeno sprostitvijo.
Za takšno metodo uvajanja v hipnozo porabimo največ časa, ampak se bolniki zelo sprostijo in včasih je že to dovolj. Nekateri terapevti uporabljajo pa tudi samo gledanje v oči ali gledanje svinčnika. Kakršenkoli način, da dosežemo usmerjeno pozornost bolnika.
Medtem ko hipnozo pri nas lahko uporabijo zgolj zato, da bolnika pripravijo oz. pomirijo pred operacijo, bodo v Belgiji pod hipnozo kmalu operirali deset tisočega pacienta. Tudi nekatere druge zahodne države so jo uvedle v vsakodnevno prakso priprave bolnikov na operacije ter njihovo spremljanje med in po posegu, medtem ko v Sloveniji to zaenkrat še ni redna praksa.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Znanstveniki so prišli do spoznanja, da lahko višja mera koncentracije, ki je potrebna pri vožnji motorja, lahko vpliva na tudi siceršnji višji nivo možganskih kognitivnih funkcij in procesiranja. Ampak – kako lahko zvok motorja zapelje naše možgane, še preden mi zapeljemo motor? Kaj se zgodi, ko v zgodbo vključimo še adrenalin? Kako ta vpliva na našo pozornost, zaznavanje in sprejemanje odločitev – predvsem tistih- nepremišljenih? O tem se bo Mojca Delač v tokratni oddaji pogovarjala s strokovnjakom za varno vožnjo in direktorjem Inštituta za civilizacijo in kulturo, Andrejem Brglezom. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se bomo odpravili na sladoled! Ob mislih nanj se marsikomu na obrazu nariše zadovoljen nasmeh. Pa se vam je že kdaj zgodilo, da je hladno osvežitev pospremil tudi neprijeten glavobol? Kako in zakaj se to zgodi? Vabljeni k poslušanju oddaje Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Gost tokratne je profesor nevrologije, dr. Peter Goadsby s King's Collega v Londonu, tudi direktor "Wellcome Trust Clinical Research Facility", torej storitve za klinične raziskave v bolnišnici King's Collega. V London ga je poklicala Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat bomo naše možgane izpostavili ekstremnim razmeram in okolju, na katerega niso prilagojeni. Gremo se potapljat! Zgodovina človeškega potapljanja seže daleč nazaj, o vplivu te aktivnosti na naše telo in možgane pa je odprta še vrsta vprašanj. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko raziskujemo vodne globine? Kako se pri tem razlikujeta potapljanje na dah in tisto s pripomočki? Kaj je samba? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal prof. dr. Kay Tezlaff z Univerzitetne klinike v Tübingenu v Nemčiji. V iskanje odgovorov se je potopila Mojca Delač.
Vsak dan z letalom potuje okoli 8 milijonov ljudi, ki jih je – vsaj na daljših letih – treba tudi nahraniti, kar ni lahka naloga, saj ima letalska hrana sloves slabše, neokusne hrane ali pa hrane, ki je medlega okusa. A morda za to niso nujno krive nekakovostne sestavine ali nespodobni kuharji, temveč naši možgani. Z okušalnimi brbončicami visoko nad oblaki, na letališču pustimo tudi naše običajno zaznavanje hrane in pijače. In če že omenjamo pijačo – 27 odstotkov pijač, ki jih potniki zaužijejo med potovanjem z letalom, predstavlja – ne boste verjeli – paradižnikov sok. Vabljeni na vkrcanje, na potovanje v svet možganov na letalu, kjer se dogajajo zanimive manipulacije okusov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Junijsko druženje z našimi nevroni začenjamo z raziskovanjem, kaj se z njimi dogaja čisto na začetku – v prvih dneh, tednih in mesecih. Kakšno je najbolj dinamično obdobje razvoja možganov, kako nevroni potujejo, se povezujejo in izoblikujejo kompleksno vesolje, ki mu rečemo človeški možgani? Z nami bo asis. mag. David Gosar, z ljubljanske Pediatrične klinike. V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov