Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos mineva 60 let od prve izolacije in poimenovanja tega hormona, ki ga imamo vsa živa bitja
Takšno je “kemično ime” tega hormona, ki je tesno povezan z dnevom in nočjo in našimi cirkadianimi ritmi. Prvič so ga izolirali in poimenovali leta 1958.
“Kasneje so ugotovili, da se pojavlja v vseh živih organizmih, od bakterij, rastlin, nevretenčarjev do sesalcev in ljudi. Poleg češerike se sintetizira tudi v drugih celicah, predvsem pa v mrežnici in črevesju”.
Tako je pojasnila doc. dr. Daša Zupančič z Inštituta za biologijo celice, ki se je tokrat podala z nami v svet nevronov. Hormona direktno pod mikroskopom ne morejo opazovati, lahko pa opazujejo celice:
Na sliki je obkrožena češerika (epifiza, pinealna žleza)
“V češeriki sta dva tipa celic, živčne celice- astrociti in pinealociti, ki izločajo melatonin. Tako da so prav celice specializirane za to, da ga sintetizirajo. Sintetizira se iz aminokisline, na tej poti do melatonina pa je ena od vmesnih stopenj serotonin – hormon sreče”.
Serotonin se izloča podnevi, melatonin pa ponoči. Tudi zato je spalna higiena še kako pomembna.
Kot je pojasnila naša sogovornica, je o melatoninu že veliko znanega, pa tudi veliko neznanega, predvsem, kako lahko različno vpliva na različne celice:
“Tudi na celičnem nivoju so ugotovili, da je zelo močen antioksidant, lovilec prostih radikalov, zaradi česar se ga zdaj intenzivno raziskuje/…/ deloval naj bi celo ‘protirakovo’, ker pospešuje smrt rakavih celic in zavira delitve rakavih celic, po drugi strani pa stimulira delitev imunskih celic.”
Dobili smo vprašanje poslušalke, ki je slišala, da naj bi določena nadmorska višina vplivala na večje izločanje melatonina. Zato naj bi bili po manj urah spanja bolj naspani. Koliko je o tem že znanega?
“Na primer hipoksija v letalu naj bi znižala izločanje melatonina v kri, po drugi strani sem pa našla študijo, pri kateri so podgane izpostavili kratkotrajni nadmorski višini 8000 metrov – pri njih je prišlo do povišanega izločanja melatonina. Tretja študija pa je na primer opravila raziskavo o vplivu športne aktivnosti na izločanje melatonina, ne glede na nadmorsko višino, in so ugotovili, da fizična aktivnost stimulira izločanje melatonina.”
Kot je pojasnila sogovornica, nekaj podatkov o tem obstaja, nekateri so celo nasprotujoči, vse pa je zelo odvisno tudi od starosti organizma in tudi drugih dejavnosti.
V naših oddajah smo o spanju že kar nekajkrat govorili. Tudi o tem, kako neprespanost vpliva na naše možgane in kaj se dogaja V svetu sanj in kaj so Sanje, ki se jih zavedamo.
Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, od strukturne do funkcijske. Kaj se dogaja z našimi možganih, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika nam je v eni od preteklih oddaj pojasnil dr. Simon Brezovar.
482 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Letos mineva 60 let od prve izolacije in poimenovanja tega hormona, ki ga imamo vsa živa bitja
Takšno je “kemično ime” tega hormona, ki je tesno povezan z dnevom in nočjo in našimi cirkadianimi ritmi. Prvič so ga izolirali in poimenovali leta 1958.
“Kasneje so ugotovili, da se pojavlja v vseh živih organizmih, od bakterij, rastlin, nevretenčarjev do sesalcev in ljudi. Poleg češerike se sintetizira tudi v drugih celicah, predvsem pa v mrežnici in črevesju”.
Tako je pojasnila doc. dr. Daša Zupančič z Inštituta za biologijo celice, ki se je tokrat podala z nami v svet nevronov. Hormona direktno pod mikroskopom ne morejo opazovati, lahko pa opazujejo celice:
Na sliki je obkrožena češerika (epifiza, pinealna žleza)
“V češeriki sta dva tipa celic, živčne celice- astrociti in pinealociti, ki izločajo melatonin. Tako da so prav celice specializirane za to, da ga sintetizirajo. Sintetizira se iz aminokisline, na tej poti do melatonina pa je ena od vmesnih stopenj serotonin – hormon sreče”.
Serotonin se izloča podnevi, melatonin pa ponoči. Tudi zato je spalna higiena še kako pomembna.
Kot je pojasnila naša sogovornica, je o melatoninu že veliko znanega, pa tudi veliko neznanega, predvsem, kako lahko različno vpliva na različne celice:
“Tudi na celičnem nivoju so ugotovili, da je zelo močen antioksidant, lovilec prostih radikalov, zaradi česar se ga zdaj intenzivno raziskuje/…/ deloval naj bi celo ‘protirakovo’, ker pospešuje smrt rakavih celic in zavira delitve rakavih celic, po drugi strani pa stimulira delitev imunskih celic.”
Dobili smo vprašanje poslušalke, ki je slišala, da naj bi določena nadmorska višina vplivala na večje izločanje melatonina. Zato naj bi bili po manj urah spanja bolj naspani. Koliko je o tem že znanega?
“Na primer hipoksija v letalu naj bi znižala izločanje melatonina v kri, po drugi strani sem pa našla študijo, pri kateri so podgane izpostavili kratkotrajni nadmorski višini 8000 metrov – pri njih je prišlo do povišanega izločanja melatonina. Tretja študija pa je na primer opravila raziskavo o vplivu športne aktivnosti na izločanje melatonina, ne glede na nadmorsko višino, in so ugotovili, da fizična aktivnost stimulira izločanje melatonina.”
Kot je pojasnila sogovornica, nekaj podatkov o tem obstaja, nekateri so celo nasprotujoči, vse pa je zelo odvisno tudi od starosti organizma in tudi drugih dejavnosti.
V naših oddajah smo o spanju že kar nekajkrat govorili. Tudi o tem, kako neprespanost vpliva na naše možgane in kaj se dogaja V svetu sanj in kaj so Sanje, ki se jih zavedamo.
Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, od strukturne do funkcijske. Kaj se dogaja z našimi možganih, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika nam je v eni od preteklih oddaj pojasnil dr. Simon Brezovar.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
»Zdaj pa res neham kadit!« je zaobljuba, ki si jo je že marsikdo postavil ob novih začetkih, ne samo takole, ko se odvrti leto. In neha. In začne. In neha. In začne. Natanko tako je tudi z odvisniki od prepovedanih drog, pa pri vedenjskih odvisnostih in podobno. Prof. dr. Andrew Lawrence se skupaj z ekipo v svojem laboratoriju na Inštitutu Florey v Avstraliji ukvarja prav z omrežji, ki so povezana s temi ponovitvami. V jutranjih minutah namenjenih možganom bomo tokrat prepletli njegova raziskovalna dognanja o odvisnostih. V četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.
V zadnji oddaji v letošnjem letu ne gledamo nazaj, ampak naprej. Prof. dr. Giampiero Leanza z Univerze v Trstu nas bo odpeljal v svet transplantacije nevronov in razložil, kako uspešne so predklinične raziskave, katera vprašanja odpirajo in zakaj transplantacija teh celic ni samo vprašanje anatomije, pač pa mnogo več? Pripravlja: Mojca Delač
Pod drobnogled bomo vzeli naše možgane ob poslušanju glasbe. Zakaj se ob poslušanju glasbe dobro počutimo, kateri deli možganov se ob tem aktivirajo, kako na nas vplivajo različne glasbene zvrsti in ali klasična glasba res spodbuja inteligenco? Slišali bomo, da ima klasična glasba res nekatere blagodejne učinke, da pa je veliko odvisno od našega lastnega glasbenega okusa in počutja. In zakaj pri nekaterih skladbah enostavno ne moremo biti pri miru? Kako glasba vpliva na naše možgane in naše počutje nam je razložila kognitivna znanstvenica na Filozofski fakulteti Anka Slana Ozimič, ki se s tem vprašanjem ukvarja v okviru Laboratorija za kognitivno nevroznanost.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Danes bomo v oddaji Možgani na dlani govorili o funkcijski nevrokirurgiji in globoki možganski stimulaciji. Sliši se zapleteno, a brez skrbi, vse bomo pojasnili oz. bo to s pomočjo doc. dr. Mitje Benedičiča, spec. nevrokirurga na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo ljubljanskega UKC-ja, storila Darja Pograjc. Globoka možganska stimulacija je sicer pomembna metoda pri zdravljenju gibalnih motenj kot so Parkinsonova bolezen, distonija in esencialni tremor. Operacija, pri kateri v možgane vgradijo elektrode, ki z visokofrekvenčnim električnim tokom dražijo globoke možganske strukture in vplivajo na človeške gibalne sposobnosti, je bila v Sloveniji prvič opravljena leta 2008 v mariborskem UKC. Pred tremi leti pa so z njenim rednim izvajanjem začeli tudi v Ljubljani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Možganska kap vsako leto prizadene približno 4500 Slovencev. Petina jih zaradi te bolezni umre, preostale pa čaka dolgotrajna rehabilitacija. Kako se na bolezen odzovejo možgani, s kakšnimi mehanizmi poskušajo obnoviti ali nadomestiti izgubljene funkcije ter kaj vpliva na to, da si popolnoma opomore le 10 % bolnikov - o vsem tem v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov