Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos mineva 60 let od prve izolacije in poimenovanja tega hormona, ki ga imamo vsa živa bitja
Takšno je “kemično ime” tega hormona, ki je tesno povezan z dnevom in nočjo in našimi cirkadianimi ritmi. Prvič so ga izolirali in poimenovali leta 1958.
“Kasneje so ugotovili, da se pojavlja v vseh živih organizmih, od bakterij, rastlin, nevretenčarjev do sesalcev in ljudi. Poleg češerike se sintetizira tudi v drugih celicah, predvsem pa v mrežnici in črevesju”.
Tako je pojasnila doc. dr. Daša Zupančič z Inštituta za biologijo celice, ki se je tokrat podala z nami v svet nevronov. Hormona direktno pod mikroskopom ne morejo opazovati, lahko pa opazujejo celice:
Na sliki je obkrožena češerika (epifiza, pinealna žleza)
“V češeriki sta dva tipa celic, živčne celice- astrociti in pinealociti, ki izločajo melatonin. Tako da so prav celice specializirane za to, da ga sintetizirajo. Sintetizira se iz aminokisline, na tej poti do melatonina pa je ena od vmesnih stopenj serotonin – hormon sreče”.
Serotonin se izloča podnevi, melatonin pa ponoči. Tudi zato je spalna higiena še kako pomembna.
Kot je pojasnila naša sogovornica, je o melatoninu že veliko znanega, pa tudi veliko neznanega, predvsem, kako lahko različno vpliva na različne celice:
“Tudi na celičnem nivoju so ugotovili, da je zelo močen antioksidant, lovilec prostih radikalov, zaradi česar se ga zdaj intenzivno raziskuje/…/ deloval naj bi celo ‘protirakovo’, ker pospešuje smrt rakavih celic in zavira delitve rakavih celic, po drugi strani pa stimulira delitev imunskih celic.”
Dobili smo vprašanje poslušalke, ki je slišala, da naj bi določena nadmorska višina vplivala na večje izločanje melatonina. Zato naj bi bili po manj urah spanja bolj naspani. Koliko je o tem že znanega?
“Na primer hipoksija v letalu naj bi znižala izločanje melatonina v kri, po drugi strani sem pa našla študijo, pri kateri so podgane izpostavili kratkotrajni nadmorski višini 8000 metrov – pri njih je prišlo do povišanega izločanja melatonina. Tretja študija pa je na primer opravila raziskavo o vplivu športne aktivnosti na izločanje melatonina, ne glede na nadmorsko višino, in so ugotovili, da fizična aktivnost stimulira izločanje melatonina.”
Kot je pojasnila sogovornica, nekaj podatkov o tem obstaja, nekateri so celo nasprotujoči, vse pa je zelo odvisno tudi od starosti organizma in tudi drugih dejavnosti.
V naših oddajah smo o spanju že kar nekajkrat govorili. Tudi o tem, kako neprespanost vpliva na naše možgane in kaj se dogaja V svetu sanj in kaj so Sanje, ki se jih zavedamo.
Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, od strukturne do funkcijske. Kaj se dogaja z našimi možganih, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika nam je v eni od preteklih oddaj pojasnil dr. Simon Brezovar.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Letos mineva 60 let od prve izolacije in poimenovanja tega hormona, ki ga imamo vsa živa bitja
Takšno je “kemično ime” tega hormona, ki je tesno povezan z dnevom in nočjo in našimi cirkadianimi ritmi. Prvič so ga izolirali in poimenovali leta 1958.
“Kasneje so ugotovili, da se pojavlja v vseh živih organizmih, od bakterij, rastlin, nevretenčarjev do sesalcev in ljudi. Poleg češerike se sintetizira tudi v drugih celicah, predvsem pa v mrežnici in črevesju”.
Tako je pojasnila doc. dr. Daša Zupančič z Inštituta za biologijo celice, ki se je tokrat podala z nami v svet nevronov. Hormona direktno pod mikroskopom ne morejo opazovati, lahko pa opazujejo celice:
Na sliki je obkrožena češerika (epifiza, pinealna žleza)
“V češeriki sta dva tipa celic, živčne celice- astrociti in pinealociti, ki izločajo melatonin. Tako da so prav celice specializirane za to, da ga sintetizirajo. Sintetizira se iz aminokisline, na tej poti do melatonina pa je ena od vmesnih stopenj serotonin – hormon sreče”.
Serotonin se izloča podnevi, melatonin pa ponoči. Tudi zato je spalna higiena še kako pomembna.
Kot je pojasnila naša sogovornica, je o melatoninu že veliko znanega, pa tudi veliko neznanega, predvsem, kako lahko različno vpliva na različne celice:
“Tudi na celičnem nivoju so ugotovili, da je zelo močen antioksidant, lovilec prostih radikalov, zaradi česar se ga zdaj intenzivno raziskuje/…/ deloval naj bi celo ‘protirakovo’, ker pospešuje smrt rakavih celic in zavira delitve rakavih celic, po drugi strani pa stimulira delitev imunskih celic.”
Dobili smo vprašanje poslušalke, ki je slišala, da naj bi določena nadmorska višina vplivala na večje izločanje melatonina. Zato naj bi bili po manj urah spanja bolj naspani. Koliko je o tem že znanega?
“Na primer hipoksija v letalu naj bi znižala izločanje melatonina v kri, po drugi strani sem pa našla študijo, pri kateri so podgane izpostavili kratkotrajni nadmorski višini 8000 metrov – pri njih je prišlo do povišanega izločanja melatonina. Tretja študija pa je na primer opravila raziskavo o vplivu športne aktivnosti na izločanje melatonina, ne glede na nadmorsko višino, in so ugotovili, da fizična aktivnost stimulira izločanje melatonina.”
Kot je pojasnila sogovornica, nekaj podatkov o tem obstaja, nekateri so celo nasprotujoči, vse pa je zelo odvisno tudi od starosti organizma in tudi drugih dejavnosti.
V naših oddajah smo o spanju že kar nekajkrat govorili. Tudi o tem, kako neprespanost vpliva na naše možgane in kaj se dogaja V svetu sanj in kaj so Sanje, ki se jih zavedamo.
Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, od strukturne do funkcijske. Kaj se dogaja z našimi možganih, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika nam je v eni od preteklih oddaj pojasnil dr. Simon Brezovar.
V tokratni rubriki rdečo preprogo pripravljamo za pomembne igralke, ki so bile dolga leta v ozadju. Za nevrone je prav gotovo slišal že vsak od nas. Kaj pa celice glija? Kaj je to? Zakaj so pomembne za naše možgane in kako delujejo? Danes je že znano, da ne opravljajo samo "gospodinjskih del" ampak imajo ključno vlogo procesih kot so hitrost dihanja, uravnavanje cikla spanje/budnosti, učenje in tvorba spomina. Od mitov o številčnosti do možganov Alberta Einsteina. Z nami bo: doc. dr. Nina Vardjan.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov