Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kalozni korpus oziroma prečnik je ogromen sveženj živčnih vlaken, ki povezuje obe možganski hemisferi
Spoznavamo ogromen sveženj več kot 200 milijonov živčnih vlaken, ki sestavljajo kalozni korpus oziroma prečnik. To je nekakšen most, ki povezuje levo in desno možgansko hemisfero in poskrbi, da ta dva neverjetna svetova omrežij delujeta celovito. Tokrat je bil na možganskem popotovanju z nami nevrolog, asist. dr. Dejan Georgiev.
Prečnik je zanimiva struktura v možganih, saj povezuje dve polobli, levo in desno. Glavna povezava med njima je prav s korpusom kalozumom ,ni edina povezava, je pa največja in najpomembnejša.
Če boste opazovali kakšno sliko možganov, boste to strukturo prepoznali po tem, da je v obliki loka oziroma črke c.
Anatomsko ga vidimo kot belo telo, bel pa je zaradi mielina. Aksoni, ki se nahajajo v njem, so mielizirani, ni pa nobenih teles nevronov oziroma teles živčnih celic. ravno zaradi tega je to tkivo bolj trdo po konsistenci kot ostala možganovina.
Z sprednjimi deli korpusa kalozuma komunicirajo sprednji deli možganov, s tistimi, ki so bolj zadaj, pa zadnji deli možganov. Komunikacija pa poteka prek nevrotransmiterjev.
Nevropsiholog in nevrobiolog Roger Wolcott Sperry je skupaj z Davidom Hunterjem Hubelom in Torstenom Nielsom Wieselom leta 1981 prejel Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo za delo in raziskovanje na področju ločenih hemisfer (split brain). raziskovali so, kaj se zgodi, če so pacientom prerezali prečnik.
Kot je povedal naš sogovornik, imajo anatomske raziskave, ki so jih opravili, še dandanes veliko vrednost. Seveda pa lahko s sodobnimi oblikami slikanja možganov oziroma spremljanja dogajanja v njih, dobijo še bolj podrobne in prav tako izjemno pomembne informacije.
Pri nekaterih ljudeh se zgodi, da se rodijo brez prečnika ali dela te strukture. Če je to od rojstva, veliko vlogo odigra tudi nevroplastičnost. Seveda pa obstajajo tudi drugi primeri, ko prečnik ne deluje tako, kot bi mogel, pojasnjuje dr. Georgiev.
Mi poznamo nevrološke bolezni, pri katerih je ta kalozni korpus v okvari. Veliko je na primer govora o avtizmu. Socialne sposobnosti naj bi bile namreč povezane z delovanjem tega dela možganov, pa vemo, da so pri ljudeh z avtizmom slabše.
So tudi bolezni, ki prečnik prizadenejo tako, da vidimo funkcijo te strukture klinično. Recimo infarkt, tumor v korpusu kalozomu, včasih pa se tudi v terapevtskih primerih poslužujemo sekcije tega predela, recimo v redkih primerih epilepsij.
486 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kalozni korpus oziroma prečnik je ogromen sveženj živčnih vlaken, ki povezuje obe možganski hemisferi
Spoznavamo ogromen sveženj več kot 200 milijonov živčnih vlaken, ki sestavljajo kalozni korpus oziroma prečnik. To je nekakšen most, ki povezuje levo in desno možgansko hemisfero in poskrbi, da ta dva neverjetna svetova omrežij delujeta celovito. Tokrat je bil na možganskem popotovanju z nami nevrolog, asist. dr. Dejan Georgiev.
Prečnik je zanimiva struktura v možganih, saj povezuje dve polobli, levo in desno. Glavna povezava med njima je prav s korpusom kalozumom ,ni edina povezava, je pa največja in najpomembnejša.
Če boste opazovali kakšno sliko možganov, boste to strukturo prepoznali po tem, da je v obliki loka oziroma črke c.
Anatomsko ga vidimo kot belo telo, bel pa je zaradi mielina. Aksoni, ki se nahajajo v njem, so mielizirani, ni pa nobenih teles nevronov oziroma teles živčnih celic. ravno zaradi tega je to tkivo bolj trdo po konsistenci kot ostala možganovina.
Z sprednjimi deli korpusa kalozuma komunicirajo sprednji deli možganov, s tistimi, ki so bolj zadaj, pa zadnji deli možganov. Komunikacija pa poteka prek nevrotransmiterjev.
Nevropsiholog in nevrobiolog Roger Wolcott Sperry je skupaj z Davidom Hunterjem Hubelom in Torstenom Nielsom Wieselom leta 1981 prejel Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo za delo in raziskovanje na področju ločenih hemisfer (split brain). raziskovali so, kaj se zgodi, če so pacientom prerezali prečnik.
Kot je povedal naš sogovornik, imajo anatomske raziskave, ki so jih opravili, še dandanes veliko vrednost. Seveda pa lahko s sodobnimi oblikami slikanja možganov oziroma spremljanja dogajanja v njih, dobijo še bolj podrobne in prav tako izjemno pomembne informacije.
Pri nekaterih ljudeh se zgodi, da se rodijo brez prečnika ali dela te strukture. Če je to od rojstva, veliko vlogo odigra tudi nevroplastičnost. Seveda pa obstajajo tudi drugi primeri, ko prečnik ne deluje tako, kot bi mogel, pojasnjuje dr. Georgiev.
Mi poznamo nevrološke bolezni, pri katerih je ta kalozni korpus v okvari. Veliko je na primer govora o avtizmu. Socialne sposobnosti naj bi bile namreč povezane z delovanjem tega dela možganov, pa vemo, da so pri ljudeh z avtizmom slabše.
So tudi bolezni, ki prečnik prizadenejo tako, da vidimo funkcijo te strukture klinično. Recimo infarkt, tumor v korpusu kalozomu, včasih pa se tudi v terapevtskih primerih poslužujemo sekcije tega predela, recimo v redkih primerih epilepsij.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kljub temu, da so naši možgani res svojevrstno vesolje zmogljivosti, pa vsega vendarle ne zmorejo. Recimo izvajati dveh miselno zahtevnih nalog hkrati. Včasih je ta sposobnost zelo priročna in celo nujna, v drugih okoliščinah pa predstavlja veliko oviro in nevarnost. Sploh ko je pozornost ključna in kljub temu, da je morda ena od nalog, ki ju izvajamo hkrati, že avtomatizirana. V tokratni oddaji možgani na dlani bomo dobili vpogled v raziskave in izsledke študij o uporabi mobilnega telefona med vožnjo. Skozi oddajo nas bo odpeljal dr. Simon Brezovar,sopotnica z vprašanji - Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih. Gre za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma, pravi psiholog in nevroznanstvenik dr. Joel Pearson iz Avstralije, ki se na Univerzi New South Wales v Sydneyu ukvarja prav z raziskovanjem intuicije. Več o intuiciji in možganih v četrtek ob 7.35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov