Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kalozni korpus oziroma prečnik je ogromen sveženj živčnih vlaken, ki povezuje obe možganski hemisferi
Spoznavamo ogromen sveženj več kot 200 milijonov živčnih vlaken, ki sestavljajo kalozni korpus oziroma prečnik. To je nekakšen most, ki povezuje levo in desno možgansko hemisfero in poskrbi, da ta dva neverjetna svetova omrežij delujeta celovito. Tokrat je bil na možganskem popotovanju z nami nevrolog, asist. dr. Dejan Georgiev.
Prečnik je zanimiva struktura v možganih, saj povezuje dve polobli, levo in desno. Glavna povezava med njima je prav s korpusom kalozumom ,ni edina povezava, je pa največja in najpomembnejša.
Če boste opazovali kakšno sliko možganov, boste to strukturo prepoznali po tem, da je v obliki loka oziroma črke c.
Anatomsko ga vidimo kot belo telo, bel pa je zaradi mielina. Aksoni, ki se nahajajo v njem, so mielizirani, ni pa nobenih teles nevronov oziroma teles živčnih celic. ravno zaradi tega je to tkivo bolj trdo po konsistenci kot ostala možganovina.
Z sprednjimi deli korpusa kalozuma komunicirajo sprednji deli možganov, s tistimi, ki so bolj zadaj, pa zadnji deli možganov. Komunikacija pa poteka prek nevrotransmiterjev.
Nevropsiholog in nevrobiolog Roger Wolcott Sperry je skupaj z Davidom Hunterjem Hubelom in Torstenom Nielsom Wieselom leta 1981 prejel Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo za delo in raziskovanje na področju ločenih hemisfer (split brain). raziskovali so, kaj se zgodi, če so pacientom prerezali prečnik.
Kot je povedal naš sogovornik, imajo anatomske raziskave, ki so jih opravili, še dandanes veliko vrednost. Seveda pa lahko s sodobnimi oblikami slikanja možganov oziroma spremljanja dogajanja v njih, dobijo še bolj podrobne in prav tako izjemno pomembne informacije.
Pri nekaterih ljudeh se zgodi, da se rodijo brez prečnika ali dela te strukture. Če je to od rojstva, veliko vlogo odigra tudi nevroplastičnost. Seveda pa obstajajo tudi drugi primeri, ko prečnik ne deluje tako, kot bi mogel, pojasnjuje dr. Georgiev.
Mi poznamo nevrološke bolezni, pri katerih je ta kalozni korpus v okvari. Veliko je na primer govora o avtizmu. Socialne sposobnosti naj bi bile namreč povezane z delovanjem tega dela možganov, pa vemo, da so pri ljudeh z avtizmom slabše.
So tudi bolezni, ki prečnik prizadenejo tako, da vidimo funkcijo te strukture klinično. Recimo infarkt, tumor v korpusu kalozomu, včasih pa se tudi v terapevtskih primerih poslužujemo sekcije tega predela, recimo v redkih primerih epilepsij.
486 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kalozni korpus oziroma prečnik je ogromen sveženj živčnih vlaken, ki povezuje obe možganski hemisferi
Spoznavamo ogromen sveženj več kot 200 milijonov živčnih vlaken, ki sestavljajo kalozni korpus oziroma prečnik. To je nekakšen most, ki povezuje levo in desno možgansko hemisfero in poskrbi, da ta dva neverjetna svetova omrežij delujeta celovito. Tokrat je bil na možganskem popotovanju z nami nevrolog, asist. dr. Dejan Georgiev.
Prečnik je zanimiva struktura v možganih, saj povezuje dve polobli, levo in desno. Glavna povezava med njima je prav s korpusom kalozumom ,ni edina povezava, je pa največja in najpomembnejša.
Če boste opazovali kakšno sliko možganov, boste to strukturo prepoznali po tem, da je v obliki loka oziroma črke c.
Anatomsko ga vidimo kot belo telo, bel pa je zaradi mielina. Aksoni, ki se nahajajo v njem, so mielizirani, ni pa nobenih teles nevronov oziroma teles živčnih celic. ravno zaradi tega je to tkivo bolj trdo po konsistenci kot ostala možganovina.
Z sprednjimi deli korpusa kalozuma komunicirajo sprednji deli možganov, s tistimi, ki so bolj zadaj, pa zadnji deli možganov. Komunikacija pa poteka prek nevrotransmiterjev.
Nevropsiholog in nevrobiolog Roger Wolcott Sperry je skupaj z Davidom Hunterjem Hubelom in Torstenom Nielsom Wieselom leta 1981 prejel Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo za delo in raziskovanje na področju ločenih hemisfer (split brain). raziskovali so, kaj se zgodi, če so pacientom prerezali prečnik.
Kot je povedal naš sogovornik, imajo anatomske raziskave, ki so jih opravili, še dandanes veliko vrednost. Seveda pa lahko s sodobnimi oblikami slikanja možganov oziroma spremljanja dogajanja v njih, dobijo še bolj podrobne in prav tako izjemno pomembne informacije.
Pri nekaterih ljudeh se zgodi, da se rodijo brez prečnika ali dela te strukture. Če je to od rojstva, veliko vlogo odigra tudi nevroplastičnost. Seveda pa obstajajo tudi drugi primeri, ko prečnik ne deluje tako, kot bi mogel, pojasnjuje dr. Georgiev.
Mi poznamo nevrološke bolezni, pri katerih je ta kalozni korpus v okvari. Veliko je na primer govora o avtizmu. Socialne sposobnosti naj bi bile namreč povezane z delovanjem tega dela možganov, pa vemo, da so pri ljudeh z avtizmom slabše.
So tudi bolezni, ki prečnik prizadenejo tako, da vidimo funkcijo te strukture klinično. Recimo infarkt, tumor v korpusu kalozomu, včasih pa se tudi v terapevtskih primerih poslužujemo sekcije tega predela, recimo v redkih primerih epilepsij.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ozrite se okrog sebe, narediti obrat po prostoru in z očmi poiščite predmet, ki je od vas najdlje. Morda se nam zdi nekaj samoumevnega, a naša sposobnost, da zaznavamo globino oziroma vidimo svet v 3D dimenziji je kompleksna. Kako sličice iz obeh očes pripotujejo do naših možganskih omrežjih, kdaj se združijo v 3D sliko, kaj se zgodi, če se ne in kako so nas znali pretentati že renesančni slikarji? Vse to v tokratni oddaji Možgani na dlani v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje: Prof. dr. Marko Hawlina. Sprašuje: Mojca Delač.
V tokratni oddaji se bomo sprehodili med policami trgovin in si privoščili nekaj oglasov. No, ne čisto zares. Radi nakupujete? Se kdaj vprašate, koliko je pri naših izbirah zavestnega in v kolikšni miri naše odločitve določa skrbno načrtovana študija v ozadju oziroma tako imenovani nevromarketing? Od vidnih dražljajev do vonja. Zakaj pri oglasih šteje vsaka sekunda in kaj ima pri tem naša amigdala? Aplikativna nevroznanost je pred številnimi izzivi in sem sodi tudi nevromarketing, o katerem bo spregovoril Manuel Kuran, magister kognitivne psihologije, ki ga je pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
Pred vrati so poletne počitnice. Misli na pašo! Ampak- kaj sploh je misel? V slovarju najdemo vrsto opisov, v nevroznanosti pa jo težko sestavimo v enovito definicijo. Jurij Dreo nam bo povedal, koliko je že jasnega o tem, kaj je misel in kje nastane, kako se tega lotevajo tisti, ki preučujejo organ, s katerim mislimo ter tudi, kje so pri tem največji izzivi. Seveda pa nas bo zanimalo tudi, ali na počitnicah mislimo drugače kot med napornim delavnikom. Kaj mislite? Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Med nosečnostjo žensko telo preide mnogo sprememb. Nevroznanstveniki pa so dokazali, da se očitne spremembe dogajajo tudi v možganih bodočih mam. Mnoge ženske so tako med nosečnostjo bolj pozabljive in večkrat raztresene. Ste vedeli, da se volumen možganov v tretjem trimesečju celo vidno zmanjša? Kaj to pomeni in ali so t.i. nosečniški možgani le mit, bo govora v tokratni rubriki Možgani na dlani, ki jo je pripravila Lea Ogrin.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ali morda veste, kaj imajo skupnega Frankenstein, šivalni stroj in struktura benzenove molekule? Ideja za vse našteto se je avtorjem porodila v sanjah, iz sanj pa so jo prenesli v realnost, kjer se je izkazala za uporabno. Sanjski svet je tudi sicer poln zanimivosti - nekatere od njih znamo pojasniti, pri drugih pa kljub dolgoletnemu, včasih stoletnemu preučevanju, še vedno tavamo v temi. Zakaj, koliko in kdaj sanjamo, kaj se med sanjanjem dogaja v naših možganih, ali lahko vplivamo na potek naših sanj ter zakaj se nekaterih sanj spominjamo, drugih pa ne, so vprašanja, na katera bomo v tokratni oddaji Možgani na dlani poiskali odgovor skupaj z dr. Vito Štukovnik z Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in dr. Martinom Dreslerjem z nizozemske Univerze Radboud. Ne preslišite v četrtek ob 7.35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ste že slišali za prokrastinacijo? Marsikomu se beseda zdi nekaj zelo tujega in neznanega. Ste že kdaj kakšno obveznost preložili na "pozneje bom" ali "bom jutri"? Potem ste jo že izkusili. Prokrastinacija je odlašanje oziroma zavlačevanje. Ker se je v tistem trenutku tako lepo izogniti stresu, ampak ta nas vseeno čaka za ovinkom. Kakšni boji se pri tem bijejo v naših možganih in kaj ima pri tem evolucija? Odgovore prinaša četrtkovo jutro in Možgani na dlani. Ob 7.35 na Prvem. Ne odlašajte in bodite z nami! Pripravlja: Mojca Delač.
Vsakemu med nami se je že zgodilo. Odpravili smo se iskati nekaj v shrambo in ko smo prišli, smo pozabili po kaj smo namenjeni. Ali pa se nismo mogli otresti tistega neprijetnega občutka, da smo nekaj pozabili, pa nismo vedeli, kaj. V tokratni rubriki možgani na dlani bomo brskali o shrambi, pa ne tisti v kleti, pač pa po shrambi našega spomina in se naučili, kaj o teh fenomenih že ve znanost, ali se jih sploh da eksperimentalno preveriti ter kako si lahko pomagamo, ko do tega pride. Pojasnjuje: dr. Sanja Šešok. Sprašuje: Mojca Delač. V četrtek ob 7.35 na Prvem!
Z močjo sodobnih računalnikov in vse boljšim razumevanjem človeških možganov prihodnost postaja del naših življenj. Predstavljajte si, da bi lahko z mislimi denimo upravljali osebni računalnik, ugasnili luč ali vozili avtomobil. A pri tem ne gre toliko za udobje kot za to, da bi mnogim, zlasti hendikepiranim, lahko močno izboljšali kvaliteto življenja. Možganski vmesniki, ki veljajo za enega največjih tehnoloških prebojev v zadnjih desetletjih, znanstveno fantastične podobe vse bolj približujejo realnosti. O tem, kako delujejo možganski vmesniki, kje so njihove omejitve in kakšno prihodnost nam lahko prinesejo, bomo govorili v tokratni oddaji Možgani na dlani. Pripravlja: Peter Močnik.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je skupina nevroznanstvenikov z Univerze v Parmi odkrila vrsto možganskih celic, ki so dobile ime "zrcalni nevroni". Kot se je najprej pokazalo pri preučevanju opičjih možganov, gre za nevrone, ki se, če zelo poenostavimo, aktivirajo, ko izvajamo neko aktivnost, prav tako pa tudi, ko opazujemo nekoga drugega izvajati to dejanje. Doslej so zrcalni nevronski sistem odkrili pri opicah, pticah in ljudeh. Poleg vprašanj o motoričnih aktivnostih pa je to odkritje seveda sprožilo številna vprašanja povezana z zaznavanjem občutkov in čustev drugih ljudi ter tudi predvidenje namer nekih dejanj. A izkazalo se je tudi, da se s pripisovanjem vloge zrcalnih nevronov v kognitivnih procesih ne gre prenagliti. O vsem tem v tokratni oddaji Možgani na dlani. Pripravlja: Mojca Delač.
Neveljaven email naslov