Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj je to 'zagon' in zakaj se iztiri naš imunski sistem?
Evropski teden multiple skleroze bomo objeli še z drugim delom oddaje o tej avtoimuni nevrološki bolezni.
Svoje doživljanje zagona je gospod Edo Rednak, ki z multiplo sklerozo sobiva že 26 let, takole orisal:
Vsi člani Združenja Multiple Skleroze in tudi vsi oboleli vedno rečemo: ja pa, saj praktično ne vem, kdaj imam zagon. To je lahko poslabšanje vida, ali se težje izražaš, iščeš besede, gibljivost, mravljinčenje po telesu ali samo večja utrujenost, vse to je ponavadi prikaz nekega zagona. Ponavadi traja 24 ur in pusti določene posledice.
Dr. Alenka Horvat Ledinek, specialistka nevrologinja, vodja Centra za multiplo sklerozo, pa je takole pojasnila:
V tem našem zelo zapletenem omrežju osrednjega živčevja takrat to vnetje, ki je tiho, počasno in “vozi s hitrostjo 30 km/h” nenadoma zaradi nepoznanega razloga vzplamti in začne brzeti s hitrostjo 100 ali 200 km/h, kar se klinično odraža z novimi simptomi bolezni ali pa poslabšanjem že znanih simptomov.
Poudarila je tudi, da je zagon tedaj, ko ni sprožilnega dejavnika, kot sta temperatura ali okužba. Če je to sprožilni dejavnik, govorimo o lažnem ali psevdozagonu.
Predvsem zato, ker ne vemo, kaj sproži ta imunski odgovor ter kaj vpliva na te številne vnetne celice, ki so pod dirigentsko palico regulatornih celic, da se iztirijo in napadejo naše osrednje živčevje. Ker ne vemo, kaj iztiri ta zelo kompleksen imunski proces, je zdravilo zelo težko poiskati.
Prav raziskave na področju imunskega procesa omogočajo razvoj novih zdravil, je še poudarila dr. Horvat Ledinek in dodala, da so pri iskanju vzroka za to bolezen sicer še zelo na začetku, se pa je v zadnjih dveh desetletjih precej izboljšala diagnostika, tudi po zaslugi razvoja diagnostičnih metod in tehnologije, prav tako pa obstajajo zdravila, ki ljudem z multiplo sklerozo omogočajo kvalitetno življenje, kljub bolezni, pa čeprav bi jo sprva marsikdo takoj povezal z invalidskim vozičkom.
Zelo težko je razumeti, kako malo ali veliko je včasih potrebno, da nas iztiri ta naš orkester in kaj vse lahko povzroči. Ne povzroči samo bolezni, vpliva lahko na utrudljivost in na razpoloženje, kar je ključnega pomena, ko se soočamo z boleznijo. Takrat je to delovanje in razumevanje bolezenskega procesa še dosti težje in bolj kompleksno.
486 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kaj je to 'zagon' in zakaj se iztiri naš imunski sistem?
Evropski teden multiple skleroze bomo objeli še z drugim delom oddaje o tej avtoimuni nevrološki bolezni.
Svoje doživljanje zagona je gospod Edo Rednak, ki z multiplo sklerozo sobiva že 26 let, takole orisal:
Vsi člani Združenja Multiple Skleroze in tudi vsi oboleli vedno rečemo: ja pa, saj praktično ne vem, kdaj imam zagon. To je lahko poslabšanje vida, ali se težje izražaš, iščeš besede, gibljivost, mravljinčenje po telesu ali samo večja utrujenost, vse to je ponavadi prikaz nekega zagona. Ponavadi traja 24 ur in pusti določene posledice.
Dr. Alenka Horvat Ledinek, specialistka nevrologinja, vodja Centra za multiplo sklerozo, pa je takole pojasnila:
V tem našem zelo zapletenem omrežju osrednjega živčevja takrat to vnetje, ki je tiho, počasno in “vozi s hitrostjo 30 km/h” nenadoma zaradi nepoznanega razloga vzplamti in začne brzeti s hitrostjo 100 ali 200 km/h, kar se klinično odraža z novimi simptomi bolezni ali pa poslabšanjem že znanih simptomov.
Poudarila je tudi, da je zagon tedaj, ko ni sprožilnega dejavnika, kot sta temperatura ali okužba. Če je to sprožilni dejavnik, govorimo o lažnem ali psevdozagonu.
Predvsem zato, ker ne vemo, kaj sproži ta imunski odgovor ter kaj vpliva na te številne vnetne celice, ki so pod dirigentsko palico regulatornih celic, da se iztirijo in napadejo naše osrednje živčevje. Ker ne vemo, kaj iztiri ta zelo kompleksen imunski proces, je zdravilo zelo težko poiskati.
Prav raziskave na področju imunskega procesa omogočajo razvoj novih zdravil, je še poudarila dr. Horvat Ledinek in dodala, da so pri iskanju vzroka za to bolezen sicer še zelo na začetku, se pa je v zadnjih dveh desetletjih precej izboljšala diagnostika, tudi po zaslugi razvoja diagnostičnih metod in tehnologije, prav tako pa obstajajo zdravila, ki ljudem z multiplo sklerozo omogočajo kvalitetno življenje, kljub bolezni, pa čeprav bi jo sprva marsikdo takoj povezal z invalidskim vozičkom.
Zelo težko je razumeti, kako malo ali veliko je včasih potrebno, da nas iztiri ta naš orkester in kaj vse lahko povzroči. Ne povzroči samo bolezni, vpliva lahko na utrudljivost in na razpoloženje, kar je ključnega pomena, ko se soočamo z boleznijo. Takrat je to delovanje in razumevanje bolezenskega procesa še dosti težje in bolj kompleksno.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Tokrat bomo odpotovali v svet vidnega zaznavanja. Ko potujete, berete knjige na plaži, opazujete svet in mimoidoče ali se v novih krajih ravnate po zemljevidu, se vam zdi vse to, če dobro vidite, preprosto. Kaj pa ljudje, ki ne vidijo? Kako jim pri tem pomagajo tip in druga čutila? To smo povprašali doc. dr. Manco Tekavčič Pompe z očesne klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Oddajo je pripravila Mojca Delač.
Če nam kdo omeni komarje, se najbrž najprej spomnimo na neprijetni zvok njihovega brenčanja in neljuba poletna bližnja srečanja. Medtem ko se jezimo nanje, pa redkeje pomislimo na njihove možgane. Imajo možgani komarjev kaj skupnega s človeškimi? Koliko je že znanega o njih in zakaj je tako pomembno, da razumemo njihovo nevrobiologijo? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem. Oddajo pripravlja Mojca Delač.
Poletje je čas, ko se zdi, da se stres vsaj malo odpravi na počitnice in je zjutraj lažje vstati. Četudi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne gremo na oddih ali si ne moremo privoščiti dopusta, se po navadi ob dolgih dnevih vsaj malo otresemo skrbi kje na svežem zraku. Kako pa to obdobje vpliva na naša nevronska omrežja, če se spopadajo z depresijo? Ob omembi sezonske depresije ponavadi pomislimo na temne, hladne zimske dneve, kaj pa poletni čas? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem! Odgovarja : dr. Lilijana Šprah, Pripravlja: Mojca Delač
Če omenim Proustove magdalenice, verjetno že brskate po spominu in v možganih iščete predalček z naslovom »Šolsko znanje«. Ta grižljaj peciva – magdalenica pomočena v čaj – je namreč ena bolj prepoznavnih metafor v svetovni književnosti. Darja Pograjc ni raziskovala književnosti, ampak je ta Proustov občutek varnosti in spomin na otroštvo, ki ga je priklical grižljaj peciva, iskala v glasbi. Saj veste, ko na radiu zavrtijo pesem, ki je že leta in leta niste slišali, pa vas v trenutku odpelje na točno določen kraj ali v točno določen čas v življenju, ob tem pa vas preplavijo čustva, ki so vas preplavila takrat. Možgani na dlani tokrat v sodelovanju z Diano Omigie, predavateljico z Oddelka za psihologijo na Goldsmiths, University of London, in Johnatanom Ayerstom, doktorskim študentom psihologije glasbe, ki v svoji doktorski nalogi preučuje psihološki vidik glasbene improvizacije, kjer se precej naslanja ravno na povezavo s Proustom.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Nevrobiološke raziskave so ponudile veliko spoznanj o vzrokih in posledicah izgorevanja, pravi dr. Andreja Pšeničny, s katero tokrat potujemo v svet naših omrežij. Psihoterapevte seveda še zlasti zanima tako imenovana nevrobiološka ranljivost, zaradi katere začnejo določeni ljudje v določenih okoliščinah izgorevati. Tudi o tem v četrtkovih jutranjih minutah za možgane, v katerih bomo med drugim izvedeli, kaj je to adrenalna izgorelost, kakšna je razlika med izgorelostjo in delovno izčrpanostjo in kako se naši možgani oziroma celoten organizem zaščiti pred popolno izčrpanostjo in drugimi simptomi izgorelosti. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V Ljubljani je minuli teden potekala mednarodna konferenca »Avtizem v prvih letih življenja«, na kateri je bila glavna govornica dr. Hanna Alonim iz Izraela, ena od vodilnih svetovnih strokovnjakinj za avtizem v najzgodnejšem obdobju življenja. Skupaj z njo bomo pogledali v nevrobiološko podstat tega spektra motenj, poizvedeli kaj ima z njo tehnologija in epigenetika ter tudi zakaj je tako pomembno, da se tveganje za avtizem odkrije čimprej v razvoju otroka. Pripravlja: Mojca Delač.
V tokratni epizodi znova plujemo v svet demence, a tokrat – malo drugače. Kje sem ostala? je predstava, pri kateri sta avtorici na odrske deske prelili izkušnje z zgodbama svojih babic. Po podatkih organizacije Alzehimer’s Diesease International predstavlja demenca enega od najpomembnejših globalnih zdravstvenih in socialnih problemov 21. stoletja. Diagnoza je še vedno prepogosto postavljena prepozno, tudi zaradi stigme, ki še vedno obstaja. O prepletanju umetnosti in znanosti ter o izkušnjah z življenjem in odnosi, v katere poseže demenca, v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V tokratni epizodi bomo odgovorili na vprašanje: Kaj se dogaja z našimi možgani, ko omedlimo? Sinkopa je prehodna, kratkotrajna izguba zavesti. Možgani so za svoje delovanje v vsakem trenutku odvisni od dotoka sveže krvi. Lahko pa se zgodi, da zaradi različnih razlogov pride do zmanjšanja te prekrvavitve. O mehanizmih sinkope, vzrokih in tudi o tem, kaj lahko storimo, če opazimo opozorilne znake, nam bo povedala prof. dr. Maja Bresjanac. V svet nevronov in omedlevice zavijamo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Prof. dr. Monique Cherrier je nevropsihologinja in raziskovalka na Oddelku za psihiatrijo in vedenjske znanosti na Univerzi Washington v Seattlu. Posebej jo zanima povezava med hormoni, staranjem, rakom, bolečino in človeškim zaznavanjem. Mojca Delač jo je povabila pred radijski mikrofon in jo prosila, da nas za nekaj minut odpelje v svet androgenov, torej moških spolnih hormonov, in kognicije. In zgodba je kmalu dobila veliko širši kontekst.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov