Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj je to 'zagon' in zakaj se iztiri naš imunski sistem?
Evropski teden multiple skleroze bomo objeli še z drugim delom oddaje o tej avtoimuni nevrološki bolezni.
Svoje doživljanje zagona je gospod Edo Rednak, ki z multiplo sklerozo sobiva že 26 let, takole orisal:
Vsi člani Združenja Multiple Skleroze in tudi vsi oboleli vedno rečemo: ja pa, saj praktično ne vem, kdaj imam zagon. To je lahko poslabšanje vida, ali se težje izražaš, iščeš besede, gibljivost, mravljinčenje po telesu ali samo večja utrujenost, vse to je ponavadi prikaz nekega zagona. Ponavadi traja 24 ur in pusti določene posledice.
Dr. Alenka Horvat Ledinek, specialistka nevrologinja, vodja Centra za multiplo sklerozo, pa je takole pojasnila:
V tem našem zelo zapletenem omrežju osrednjega živčevja takrat to vnetje, ki je tiho, počasno in “vozi s hitrostjo 30 km/h” nenadoma zaradi nepoznanega razloga vzplamti in začne brzeti s hitrostjo 100 ali 200 km/h, kar se klinično odraža z novimi simptomi bolezni ali pa poslabšanjem že znanih simptomov.
Poudarila je tudi, da je zagon tedaj, ko ni sprožilnega dejavnika, kot sta temperatura ali okužba. Če je to sprožilni dejavnik, govorimo o lažnem ali psevdozagonu.
Predvsem zato, ker ne vemo, kaj sproži ta imunski odgovor ter kaj vpliva na te številne vnetne celice, ki so pod dirigentsko palico regulatornih celic, da se iztirijo in napadejo naše osrednje živčevje. Ker ne vemo, kaj iztiri ta zelo kompleksen imunski proces, je zdravilo zelo težko poiskati.
Prav raziskave na področju imunskega procesa omogočajo razvoj novih zdravil, je še poudarila dr. Horvat Ledinek in dodala, da so pri iskanju vzroka za to bolezen sicer še zelo na začetku, se pa je v zadnjih dveh desetletjih precej izboljšala diagnostika, tudi po zaslugi razvoja diagnostičnih metod in tehnologije, prav tako pa obstajajo zdravila, ki ljudem z multiplo sklerozo omogočajo kvalitetno življenje, kljub bolezni, pa čeprav bi jo sprva marsikdo takoj povezal z invalidskim vozičkom.
Zelo težko je razumeti, kako malo ali veliko je včasih potrebno, da nas iztiri ta naš orkester in kaj vse lahko povzroči. Ne povzroči samo bolezni, vpliva lahko na utrudljivost in na razpoloženje, kar je ključnega pomena, ko se soočamo z boleznijo. Takrat je to delovanje in razumevanje bolezenskega procesa še dosti težje in bolj kompleksno.
486 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kaj je to 'zagon' in zakaj se iztiri naš imunski sistem?
Evropski teden multiple skleroze bomo objeli še z drugim delom oddaje o tej avtoimuni nevrološki bolezni.
Svoje doživljanje zagona je gospod Edo Rednak, ki z multiplo sklerozo sobiva že 26 let, takole orisal:
Vsi člani Združenja Multiple Skleroze in tudi vsi oboleli vedno rečemo: ja pa, saj praktično ne vem, kdaj imam zagon. To je lahko poslabšanje vida, ali se težje izražaš, iščeš besede, gibljivost, mravljinčenje po telesu ali samo večja utrujenost, vse to je ponavadi prikaz nekega zagona. Ponavadi traja 24 ur in pusti določene posledice.
Dr. Alenka Horvat Ledinek, specialistka nevrologinja, vodja Centra za multiplo sklerozo, pa je takole pojasnila:
V tem našem zelo zapletenem omrežju osrednjega živčevja takrat to vnetje, ki je tiho, počasno in “vozi s hitrostjo 30 km/h” nenadoma zaradi nepoznanega razloga vzplamti in začne brzeti s hitrostjo 100 ali 200 km/h, kar se klinično odraža z novimi simptomi bolezni ali pa poslabšanjem že znanih simptomov.
Poudarila je tudi, da je zagon tedaj, ko ni sprožilnega dejavnika, kot sta temperatura ali okužba. Če je to sprožilni dejavnik, govorimo o lažnem ali psevdozagonu.
Predvsem zato, ker ne vemo, kaj sproži ta imunski odgovor ter kaj vpliva na te številne vnetne celice, ki so pod dirigentsko palico regulatornih celic, da se iztirijo in napadejo naše osrednje živčevje. Ker ne vemo, kaj iztiri ta zelo kompleksen imunski proces, je zdravilo zelo težko poiskati.
Prav raziskave na področju imunskega procesa omogočajo razvoj novih zdravil, je še poudarila dr. Horvat Ledinek in dodala, da so pri iskanju vzroka za to bolezen sicer še zelo na začetku, se pa je v zadnjih dveh desetletjih precej izboljšala diagnostika, tudi po zaslugi razvoja diagnostičnih metod in tehnologije, prav tako pa obstajajo zdravila, ki ljudem z multiplo sklerozo omogočajo kvalitetno življenje, kljub bolezni, pa čeprav bi jo sprva marsikdo takoj povezal z invalidskim vozičkom.
Zelo težko je razumeti, kako malo ali veliko je včasih potrebno, da nas iztiri ta naš orkester in kaj vse lahko povzroči. Ne povzroči samo bolezni, vpliva lahko na utrudljivost in na razpoloženje, kar je ključnega pomena, ko se soočamo z boleznijo. Takrat je to delovanje in razumevanje bolezenskega procesa še dosti težje in bolj kompleksno.
Ozrite se okoli sebe. Kaj vidite? Naši možgani so sposobni vsak trenutek predelati ogromne količine informacij in marsikaj se nam zato zdi povsem samoumevno. Dokler deluje. Tudi na primer, da je klobuk-klobuk in glava-glava. Kaj pa mož, o katerem je pisal legendarni Oliver Sacks, ki je ženino glavo zamenjal za klobuk, pa je bilo z njegovim vidom vse vredu? O tako imenovanih agnozijah se je avtorica oddaje, Mojca Delač, pogovarjala z dr. Barbaro Starovasnik Žagavec, specialistko klinične psihologije z URI Soča.
V oddaji Možgani na dlani smo že slišali, da poslušanje glasbe aktivira precejšen del možganov in lahko zelo pozitivno vpliva na naše počutje. Tokrat pa bomo govorili o pozitivnih učinkih ukvarjanja z glasbo – učenje igranja na inštrument namreč aktivira cele možgane, pozitivno pa vpliva tudi na druge, ne le “glasbene” sposobnosti človeka. Kako torej igranje glasbila vpliva na nas in kaj se takrat dogaja v naših možganih? Se med igranjem Claydermanove Balade za Adelino in jazz improvizacije pri obeh glasbenikih odvijajo podobni ali zelo različni možganski procesi? In kdo so glasbeni savanti? Odgovore v oddaji Možgani na dlani išče Špela Šebenik skupaj s kognitivno znanstvenico na ljubljanski Filozofski fakulteti Anko Slano Ozimič, za glasbeno spremljavo oddaje pa smo se obrnili v naš glasbeni arhiv in k radijskim kolegom: glasbenemu uredniku Mateju Jevnišku in dvema članoma našega orkestra Big Band RTV Slovenija Blažu Jurjevčiču in trobentaču Tomažu Gajštu.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Primerjamo možgane ljudi in opic ter ugotavljamo, kako zelo se razlikujemo od našega najbližjega sorodnika bonobo šimpanza.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
»Zdaj pa res neham kadit!« je zaobljuba, ki si jo je že marsikdo postavil ob novih začetkih, ne samo takole, ko se odvrti leto. In neha. In začne. In neha. In začne. Natanko tako je tudi z odvisniki od prepovedanih drog, pa pri vedenjskih odvisnostih in podobno. Prof. dr. Andrew Lawrence se skupaj z ekipo v svojem laboratoriju na Inštitutu Florey v Avstraliji ukvarja prav z omrežji, ki so povezana s temi ponovitvami. V jutranjih minutah namenjenih možganom bomo tokrat prepletli njegova raziskovalna dognanja o odvisnostih. V četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.
V zadnji oddaji v letošnjem letu ne gledamo nazaj, ampak naprej. Prof. dr. Giampiero Leanza z Univerze v Trstu nas bo odpeljal v svet transplantacije nevronov in razložil, kako uspešne so predklinične raziskave, katera vprašanja odpirajo in zakaj transplantacija teh celic ni samo vprašanje anatomije, pač pa mnogo več? Pripravlja: Mojca Delač
Pod drobnogled bomo vzeli naše možgane ob poslušanju glasbe. Zakaj se ob poslušanju glasbe dobro počutimo, kateri deli možganov se ob tem aktivirajo, kako na nas vplivajo različne glasbene zvrsti in ali klasična glasba res spodbuja inteligenco? Slišali bomo, da ima klasična glasba res nekatere blagodejne učinke, da pa je veliko odvisno od našega lastnega glasbenega okusa in počutja. In zakaj pri nekaterih skladbah enostavno ne moremo biti pri miru? Kako glasba vpliva na naše možgane in naše počutje nam je razložila kognitivna znanstvenica na Filozofski fakulteti Anka Slana Ozimič, ki se s tem vprašanjem ukvarja v okviru Laboratorija za kognitivno nevroznanost.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Danes bomo v oddaji Možgani na dlani govorili o funkcijski nevrokirurgiji in globoki možganski stimulaciji. Sliši se zapleteno, a brez skrbi, vse bomo pojasnili oz. bo to s pomočjo doc. dr. Mitje Benedičiča, spec. nevrokirurga na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo ljubljanskega UKC-ja, storila Darja Pograjc. Globoka možganska stimulacija je sicer pomembna metoda pri zdravljenju gibalnih motenj kot so Parkinsonova bolezen, distonija in esencialni tremor. Operacija, pri kateri v možgane vgradijo elektrode, ki z visokofrekvenčnim električnim tokom dražijo globoke možganske strukture in vplivajo na človeške gibalne sposobnosti, je bila v Sloveniji prvič opravljena leta 2008 v mariborskem UKC. Pred tremi leti pa so z njenim rednim izvajanjem začeli tudi v Ljubljani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Možganska kap vsako leto prizadene približno 4500 Slovencev. Petina jih zaradi te bolezni umre, preostale pa čaka dolgotrajna rehabilitacija. Kako se na bolezen odzovejo možgani, s kakšnimi mehanizmi poskušajo obnoviti ali nadomestiti izgubljene funkcije ter kaj vpliva na to, da si popolnoma opomore le 10 % bolnikov - o vsem tem v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov