Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prvi poletni epizodi smo se vprašali, kako "neskončna slana modrina" vpliva na naše možgane in zakaj ob morju tako dobro spimo
Možgani so zelo aktivni tudi med počitnicami, zato jih tokrat peljemo na morje. Mnoge med nami šumenje valov zaziba v prijeten spanec, pogled na horizont in modrino vodo pa pomirja. Pa velja to za vse? Kaj imajo pri tem stvari, ki jih na morskih počitnicah ni? Koliko o povezanosti morja in človeške dobrobiti, torej tudi zdravih možganov, že zna pojasniti znanost?
V tokratni oddaji sta sodelovala prof. dr. Orfeu Buxton (Pennsylvania State University, Harvard Medical School), ki preučuje spanje in zlasti povezanost zvokov z njim, ter prof. dr. Michael Depledge (Exeter University, Evropski center za okolje in človekovo zdravje).
Z morjem smo seveda ljudje povezani že od nekdaj in kar nekaj znanstvenikov, nam je povedal prof. Depledge, se je že ukvarjalo z preučevanjem vpliva morja na človeka. Med temi izpostavi Sira Alistaira Hardyja, avtorja hipoteze o vodni opici.
Vrsto let smo gledali na povezanost ljudi z morjem in zunanjim okoljem na splošno. Če pogledamo evolucijsko zgodovino zadnjih 80 000 let, je bilo ves čas na tem planetu vsaj pol milijarde ljudi, ki so bili ves čas tesno povezani z naravo. To je naše izhodišče, saj se zavedamo, da ima danes vse več ljudi vse manj stika z naravo, kar je povezano tudi s povečanjem duševnih motenj in debelostjo, dvema velikima epidemijama današnjega časa.
O tem, kako pomembno je gibanje za psihofizično zdravje posameznika, smo v naših oddajah že govorili. Kot pravi prof. dr. Michael Depledge – ljudje, ki živijo ob vodi, navadno več časa preživijo na prostem in so fizično bolj aktivni, s tem pa skrbijo tudi za svojo fizično in mentalno kondicijo. Seveda pa mnogim morje ne pomeni oddiha in počitnic.
V veliki raziskavi, v kateri je sodelovalo na milijone ljudi po vsem Združenem kraljestvu, smo jih prosili, naj ocenijo svoje zdravje. S pomočjo lestvice so torej samoporočali o lastnem zdravju in ko smo to prenesli na zemljevid, smo ugotovili, da so tisti, ki so najbolje ocenili svoje zdravje, živeli v razdalji kilometer do morja. To pa je bilo povezano tudi z ekonomskim položajem. Na tiste z boljšim socialno-ekonomskim položajem bližina morja pri poročanju o zdravju ni vplivala. Enako dobro so živeli povsod. Pri tistih z nižjim socialno- ekonomskim statusom, pa je bilo poročanje o zdravju precej boljše, če so živeli pri morju v primerjavi s tistimi, ki so živeli v notranjosti.
In zakaj je morje nekaj tako posebnega?
Skoraj vsi smo že kdaj v življenju občutili stres. In vemo tudi, da mnogim pri tem pomaga sprehod, bodisi po obali ali drugod v naravo. Vemo, da pritisk pade, utrip se upočasni, stresni hormoni malo upadejo … vemo, da se to zgodi, ne vemo pa, zakaj? Je to zaradi tega, kar vidimo – barve morja, zaradi zvokov, recimo valov ali vonja po morju. Ne vemo, kateri mehanizmi so v ozadju. A ti mehanizmi prevzamejo naša čutila, da se to potem odraža na spremembah v fiziologiji in biokemiji našega telesa.
Kaj pa morje in spanje? Zakaj mnogo ljudi valovanje morja tako pomirja, da ob njem lažje zaspijo? Prof. dr. Orfeu Buxton nam je takole pojasnil:
Če kdo razbija po vratih, kriči, meče krožnike po tleh … vse to so zvoki, zaradi katerih se sprašujemo- kaj se dogaja? Predstavljajo neko grožnjo. Če pa poslušamo zvoke valov, galebov in poletnega vetra, to v nas prebudi pozitivna čustva in oživi lepe spomine na nek umirjen kraj. Nismo prepričani, koliko ljudi ti zvoki v resnici pomirjajo, lahko pa zagotovo rečemo, da imajo nekateri ljudje večjo naklonjenost do takšnih zvokov. Druge zvok vode zbudi, ker morajo iti na stranišče, spet tretji pa imajo raje kot morje zvok vetra in tako naprej.
Delfini spijo samo s polovico možganov, saj morajo skrbeti za zaloge kisika, tudi ko so pod vodo.
Nedavne študije so pokazale, da imamo tudi ljudje lahko polovico možganov med spanjem malo bolj budno kot drugo, saj mora ne nek način biti pozorna na potencialne grožnje iz okolja. To je bila študija tako imenovanega »učinka prve noči«, Ljudje v nekem novem okolju, pa naj bo to laboratorijsko okolje ali pa hotelska soba, prvo noč spijo slabše kot takrat, ko se nanj že privadijo. To nas je evolucijsko ohranilo varne, hkrati pa lahko moti naše spanje, saj te »nevarnosti nikoli ne izginejo« – od zvoka mesta do drugih zvokov, ki prekinjajo naše spanje. To se dogaja med Ne-REM fazami našega spanja.
Prvi poletni dan je odlična iztočnica za potep na morje. Tja so vas poleg Možganov na dlani odpeljale še druge četrtkove znanstvene oddaje na RTV Slovenija:
Ugriznimo znanost na 1. programu TV Slovenija o “Sluzastih rešitvah”
Frekvenca X na VALU202 o Delfinih v slovenskem morju
Številke na MMC o tem, Kakšno bo svet (in tudi poletje) leta 2050
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
V prvi poletni epizodi smo se vprašali, kako "neskončna slana modrina" vpliva na naše možgane in zakaj ob morju tako dobro spimo
Možgani so zelo aktivni tudi med počitnicami, zato jih tokrat peljemo na morje. Mnoge med nami šumenje valov zaziba v prijeten spanec, pogled na horizont in modrino vodo pa pomirja. Pa velja to za vse? Kaj imajo pri tem stvari, ki jih na morskih počitnicah ni? Koliko o povezanosti morja in človeške dobrobiti, torej tudi zdravih možganov, že zna pojasniti znanost?
V tokratni oddaji sta sodelovala prof. dr. Orfeu Buxton (Pennsylvania State University, Harvard Medical School), ki preučuje spanje in zlasti povezanost zvokov z njim, ter prof. dr. Michael Depledge (Exeter University, Evropski center za okolje in človekovo zdravje).
Z morjem smo seveda ljudje povezani že od nekdaj in kar nekaj znanstvenikov, nam je povedal prof. Depledge, se je že ukvarjalo z preučevanjem vpliva morja na človeka. Med temi izpostavi Sira Alistaira Hardyja, avtorja hipoteze o vodni opici.
Vrsto let smo gledali na povezanost ljudi z morjem in zunanjim okoljem na splošno. Če pogledamo evolucijsko zgodovino zadnjih 80 000 let, je bilo ves čas na tem planetu vsaj pol milijarde ljudi, ki so bili ves čas tesno povezani z naravo. To je naše izhodišče, saj se zavedamo, da ima danes vse več ljudi vse manj stika z naravo, kar je povezano tudi s povečanjem duševnih motenj in debelostjo, dvema velikima epidemijama današnjega časa.
O tem, kako pomembno je gibanje za psihofizično zdravje posameznika, smo v naših oddajah že govorili. Kot pravi prof. dr. Michael Depledge – ljudje, ki živijo ob vodi, navadno več časa preživijo na prostem in so fizično bolj aktivni, s tem pa skrbijo tudi za svojo fizično in mentalno kondicijo. Seveda pa mnogim morje ne pomeni oddiha in počitnic.
V veliki raziskavi, v kateri je sodelovalo na milijone ljudi po vsem Združenem kraljestvu, smo jih prosili, naj ocenijo svoje zdravje. S pomočjo lestvice so torej samoporočali o lastnem zdravju in ko smo to prenesli na zemljevid, smo ugotovili, da so tisti, ki so najbolje ocenili svoje zdravje, živeli v razdalji kilometer do morja. To pa je bilo povezano tudi z ekonomskim položajem. Na tiste z boljšim socialno-ekonomskim položajem bližina morja pri poročanju o zdravju ni vplivala. Enako dobro so živeli povsod. Pri tistih z nižjim socialno- ekonomskim statusom, pa je bilo poročanje o zdravju precej boljše, če so živeli pri morju v primerjavi s tistimi, ki so živeli v notranjosti.
In zakaj je morje nekaj tako posebnega?
Skoraj vsi smo že kdaj v življenju občutili stres. In vemo tudi, da mnogim pri tem pomaga sprehod, bodisi po obali ali drugod v naravo. Vemo, da pritisk pade, utrip se upočasni, stresni hormoni malo upadejo … vemo, da se to zgodi, ne vemo pa, zakaj? Je to zaradi tega, kar vidimo – barve morja, zaradi zvokov, recimo valov ali vonja po morju. Ne vemo, kateri mehanizmi so v ozadju. A ti mehanizmi prevzamejo naša čutila, da se to potem odraža na spremembah v fiziologiji in biokemiji našega telesa.
Kaj pa morje in spanje? Zakaj mnogo ljudi valovanje morja tako pomirja, da ob njem lažje zaspijo? Prof. dr. Orfeu Buxton nam je takole pojasnil:
Če kdo razbija po vratih, kriči, meče krožnike po tleh … vse to so zvoki, zaradi katerih se sprašujemo- kaj se dogaja? Predstavljajo neko grožnjo. Če pa poslušamo zvoke valov, galebov in poletnega vetra, to v nas prebudi pozitivna čustva in oživi lepe spomine na nek umirjen kraj. Nismo prepričani, koliko ljudi ti zvoki v resnici pomirjajo, lahko pa zagotovo rečemo, da imajo nekateri ljudje večjo naklonjenost do takšnih zvokov. Druge zvok vode zbudi, ker morajo iti na stranišče, spet tretji pa imajo raje kot morje zvok vetra in tako naprej.
Delfini spijo samo s polovico možganov, saj morajo skrbeti za zaloge kisika, tudi ko so pod vodo.
Nedavne študije so pokazale, da imamo tudi ljudje lahko polovico možganov med spanjem malo bolj budno kot drugo, saj mora ne nek način biti pozorna na potencialne grožnje iz okolja. To je bila študija tako imenovanega »učinka prve noči«, Ljudje v nekem novem okolju, pa naj bo to laboratorijsko okolje ali pa hotelska soba, prvo noč spijo slabše kot takrat, ko se nanj že privadijo. To nas je evolucijsko ohranilo varne, hkrati pa lahko moti naše spanje, saj te »nevarnosti nikoli ne izginejo« – od zvoka mesta do drugih zvokov, ki prekinjajo naše spanje. To se dogaja med Ne-REM fazami našega spanja.
Prvi poletni dan je odlična iztočnica za potep na morje. Tja so vas poleg Možganov na dlani odpeljale še druge četrtkove znanstvene oddaje na RTV Slovenija:
Ugriznimo znanost na 1. programu TV Slovenija o “Sluzastih rešitvah”
Frekvenca X na VALU202 o Delfinih v slovenskem morju
Številke na MMC o tem, Kakšno bo svet (in tudi poletje) leta 2050
Danes se bomo potopili v svet sodelovanja med človekom in robotom. Ampak, to že dolgo seveda ni več kakšna znanstvena fantastika. Kar pomislite na kakšno industrijo, kjer mora človek tega robota upravljati in izostriti gibanje in motoriko. To je področje, s katerim se ukvarja naša tokratna sopotnica v svetu nevronov. Dr. Federica Nenna je postdoktorska raziskovalka na Univerzi v Padovi, kjer dela na oddelku za splošno psihologijo. Pravi, da je njihova skupina zelo raznolika in interdisciplinarna, od psihologije in nevroznanosti, do robotike in virtualne resničnosti. Pripravlja: Mojca Delač.
Ko smo spremljali dogajanje na terenu pred tremi tedni smo se vprašali – pa kdaj te ljudje sploh spijo? Sploh ko govorim o reševalcih, predstavnikih civilne zaščite, gasilcih in tako naprej. Kako možgani reagirajo v takšnih izjemnih situacijah, pri katerih je tudi zelo značilen manjko spanca, sploh ponoči. Kako ga lahko nadoknadijo? Po odgovore se je Mojca Delač odpravila na Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo, k prof. dr. Leji Dolenc Grošelj, ki nas je kot vselej zares imenitno odpeljala v svet spanja!
Tudi ta teden minute za nevrone namenjamo katastrofalnim poplavam, ki so se nam zgodile, kot lahko spremljamo, pa ekstremno vreme, od suše in požarov do poplav in neurij lomasti po vsem svetu. In prizadene mnogo ljudi, vseh starosti. Pretekli teden nam je Breda Jelen Sobočan razložila, kako se naši možgani odzivajo na takšno katastrofo in kako zelo konkretno ravnati, da jim pomagamo. Ta teden pa bodo glavni najmlajši. V radijsko družbo možganov na dlani sem povabila Metko Kališnik Šavli, ki je svojo celotno kariero posvetila delu z otroki in mladostniki v razvojni psihiatriji in kot sistemska družinska psihoterapevtka. Pripravlja: Mojca Delač.
Naši možgani so bili v zadnjih dnevih soočeni s katastrofalnimi posledicami poplav, to velja seveda tako za tiste na prizadetih območjih kot tiste, ki vse skupaj spremljajo od daleč. Povezanost in sodelovanje nas v odzivu na stresne, ekstremne razmere je tisto, kar človeške možgane loči od drugih. Na kakšen način pomagati, da se te odzivi pozneje ne prevesijo v travmo? Kaj je ta hip najpomembnejše? O tem s psihiatrinjo in psihoterapevtko Bredo Jelen Sobočan. Pripravlja: Mojca Delač.
V tej epizodi se bomo spomnili na oddaje, v katerih smo iskali odgovore na vprašanja, kaj se dogaja z našimi možgani, ko se potapljamo na dah, zakaj kašelj za naše možgane ni mačji kašelj, kaj se zgodi, ko se možgani srečajo z etanolom in kako se v njih rodi misel.
Četrtkove zgodnje izmene na Prvem tudi poleti seveda budijo nevrone in znanje o njih, medtem ko ponavljamo, kaj vse smo se naučili v pretekli sezoni. Tokrat gremo najprej na kronometer, kjer seveda še kako šteje tudi ferplej, vsekakor pa je v športu in življenju ves čas tudi nekaj negotovosti.
Danes se bomo spomnili na posebno mini serijo pretekle sezone, zgodbe in spomine gospe Mete Kramar, slovenske psihologinje, ki se je v mnogočem vtisnila v desetletja razvoja slovenske psihoterapije, pedopsihiatrije, spremljala je zgodnji razvoj in klinično psihologijo. Pripravlja: Mojca Delač.
V tokratni poletni epizodi se bomo spomnili na tri oddaje, v katerih smo govorili o glasovnih motnjah, motnjah govora in nevroloških razlogih za to, pobliže pa smo med temi spoznali afazijo. Pripravlja: Mojca Delač
Možgani so aktivni tudi, ko smo mi na dopustu! In v tej epizodi se bomo spomnili na pestro dogajanje na Evropskem kongresu psihologov v Ljubljani, ki je bil pred natanko letom dni. Pred mikrofon Možganov na dlani so stopili tudi prof. dr. Frank C. Worrell, prof. dr. Ron Rapee in dr. Alice Pailhes. Od nadarjenosti in duševnega zdravja do čarovniških trikov! Pripravlja: Mojca Delač.
Živijo, dragi ljubitelji možganov! Upam, da ste dobro in našim možganom privoščite kaj lepega v teh zadnjih julijskih dnevih. Tudi ko smo mi na počitnicah, so naši možgani zelo dejavni. Dopusta si pač ne privoščijo, lahko pa jim pomagate, da se boljše regenerirajo in jim je dobro! In za to poskrbi tudi – gibanje. Že kar tradicionalno takole ob začetku poletnih počitnic epizodo namenimo poletni šoli TwinBRain, ki je tudi letos potekala v Piranu in ki je pod svoje okrilje povezala raziskovalke in raziskovalce gibanja, nevrodegenerativnih bolezni, umetne inteligence, kineziologije in tako naprej in tako naprej. "Raziskovati dinamiko človeških možganov v gibanju" - to so si zastavili. In tam so bili tudi Možgani na dlani. Pripravlja: Mojca Delač.
Živijo, možgani! O glasu in zvoku smo v naših oddajah že velikokrat govorili. Tokrat pa se za nekaj minut selimo v še eno zares zanimivo znanstveno- raziskovalno področje. Kako materin glas vpliva na razvoj možganov novorojenčka, sploh nedonošenčka? Odgovore je Mojca Delač poiskala pri psihologinji in glasbenici, dr. Manueli Filippa.
Ste med tistimi, ki pred ogledom filma ali branjem knjige radi poizveste, kaj se v njih dogaja? In kje so ključni preobrati? Kvarniki in dražilniki so zagotovo nekaj, kar ljudje ne sprejemamo enoznačno. Nekateri to obožujejo, druge spravlja v obup. Za tem je seveda pravi spekter različnih mehanizmov, procesov in vplivov, ki se zgodijo v naših nevronskih omrežjih. Ali kvarnik res vse pokvari in dražilnik draži možgane? Preverja Mojca Delač s pomočjo psihologinje Hane Hawlina.
Če vam rečem, da si predstavljate svojo najljubšo plažo? Jo vidite? Ali pa sprehod po travniku, kjer občudujete čudovite zgodnje junijske cvetlice? Ali pa veter, ki vam boža lica in nos na razgledišču priljubljenega vzpona? To so svetovi, v katere ste odpotovali ob pomoči svoje domišljije. In svetovi, ki jih raziskuje naša tokratna sogovornica dr. Nadine Dijkstra. Na univerzi UCL v Londonu se ukvarja z vprašanjem, kako ljudje ustvarjamo te namišljene podobe in svetove ter kako prehajamo iz namišljenega v resnični svet ter nazaj. Če vemo, da se lahko izgubimo v resničnem, to velja tudi za namišljenega? Pripravlja: Mojca Delač
V možganih na dlani bomo še malo pod vtisom Dirke po Italiji in kolesarskega kronometra na Sv. Višarje, ki ste ga številni spremljali, doma ali v živo. Tudi če ga niste, pa si zagotovo lahko predstavljate, kakšni napori so to za telo in možgane. Kakšni mehanizmi so v ozadju športnega napora pa nam bosta pomagala razumeti Tjaša Ocvirk, doktorska študentka na Univerzi v Ženevi ter prof. dr. Anton Ušaj s Fakultete za šport. Pripravlja: Mojca Delač.
Dobro jutro, jutro življenja, dobro jutro, mladost! Čez jarek skače, kjer je most, pravi slovenski pregovor. No, te odločitve, kje in kako bomo skakali, pa ne dela brezbrižna, neodgovorna mladost, ampak možgani. . In o tem tudi nevroznanstveniki vedno več vedo. Za večno mladost razcvet našega učenja in čudenja bo znova poskrbel prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti. Z mikrofonom ga je Mojca Delač obiskala na Nevrološki kliniki in ga najprej vprašala, če nevrologi, ko pogledajo možgane, lahko rečejo – oh, ti so pa še tako mladi!
Delovni spomin je pomemben. Celo izjemno pomemben za naše delovanje in vedenje in brez njega bi le stežka krmarili skozi dan. Brez njega vbi ves čas sproti pozabljali, kaj v danem trenutku počnemo. In kaj ima z našim jezikom? Tokratna sogovornica Mojce Delač, asist. dr. Nina Purg pravi, da se delovni spomin in jezik tradicionalno opisujeta kot dve ločeni miselni sposobnosti,vendar sta v številnih procesih medsebojno povezana. Tudi v novi epizodi Možganov na dlani boste lahko preizkusili, kako to deluje! Se slišimo!
Ferplej poznamo iz športa in v najširšem pomenu, ki ga navaja slovenski pravopis, pomeni 'pravilne odnose do soigralcev'. Klinična in športna psihologinja dr. Maja Smrdu odlično obvlada to področje, zato smo se z njo pogovarjali o tem, kako definirajo ferplej, katera nevronska omrežja zaposluje in kaj se lahko iz ferpleja v športu naučimo v vsakdanjem življenju? Cel kup vprašanj za možgane, odgovore išče Mojca Delač.
Čeprav je ples praznoval pred nekaj dnevi, 29. aprila, nič zato. Tudi, če vas nevroni v domišljiji ne narišejo kot vrhunskega plesalca ali plesalko, je vseeno vredno poskusiti in - vztrajati. Plešemo z nevroni in prof. dr. Majo Bresjanac ter asist. Lano Blinc (PAFI). Pripravlja Mojca Delač.
Dragi ljubitelji možganov in njih kvalitetne uporabe! April je prinesel dve posebni epizodi, ki smo ju namenili glasu. V prazničnem jutri smo se spomnili na to in predvsem na glas ponavljali oziroma odgovarjali na nagradni izziv za možgane. Pripravlja: Mojca Delač.
V drugem delu mini serije Možganov na dlani o človeškem glasu s prof. dr. Ireno Hočevar Boležar raziskujemo, kaj se dogaja z naši možgani, ko naš glas mutira. Zakaj imajo s tem izziv tudi naši možgani? Česa se lahko naučimo iz vaje s salto? In zakaj z glasom ne gre ravnati kar "na glavo"? Vglasu se slišijo različna čustva, ki jih barva naše doživljanje sveta. To pomeni, da sodeluje z glasilkami tudi naš limbični sistem? Na glas razmišlja in raziskuje avtorica oddaje, Mojca Delač.
Neveljaven email naslov