V prvi poletni epizodi smo se vprašali, kako "neskončna slana modrina" vpliva na naše možgane in zakaj ob morju tako dobro spimo

Možgani so zelo aktivni tudi med počitnicami, zato jih tokrat peljemo na morje. Mnoge med nami šumenje valov zaziba v prijeten spanec, pogled na horizont in modrino vodo pa pomirja. Pa velja to za vse? Kaj imajo pri tem stvari, ki jih na morskih počitnicah ni? Koliko o povezanosti morja in človeške dobrobiti, torej tudi zdravih možganov, že zna pojasniti znanost?

V tokratni oddaji sta sodelovala prof. dr. Orfeu Buxton (Pennsylvania State University, Harvard Medical School), ki preučuje spanje in zlasti povezanost zvokov z njim, ter prof. dr. Michael Depledge (Exeter University, Evropski center za okolje in človekovo zdravje).

Z morjem smo seveda ljudje povezani že od nekdaj in kar nekaj znanstvenikov, nam je povedal prof. Depledge, se je že ukvarjalo z preučevanjem vpliva morja na človeka. Med temi izpostavi Sira Alistaira Hardyja, avtorja hipoteze o vodni opici.

Vrsto let smo gledali na povezanost ljudi z morjem in zunanjim okoljem na splošno. Če pogledamo evolucijsko zgodovino zadnjih 80 000 let, je bilo ves čas na tem planetu vsaj pol milijarde ljudi, ki so bili ves čas tesno povezani z naravo. To je naše izhodišče, saj se zavedamo, da ima danes vse več ljudi vse manj stika z naravo, kar je povezano tudi s povečanjem duševnih motenj in debelostjo, dvema velikima epidemijama današnjega časa.

O  tem, kako pomembno je gibanje za psihofizično zdravje posameznika, smo v naših oddajah že govorili.  Kot pravi prof. dr. Michael Depledge – ljudje, ki živijo ob vodi, navadno več časa preživijo na prostem in so fizično bolj aktivni, s tem pa skrbijo tudi za svojo fizično in mentalno kondicijo.  Seveda pa mnogim morje ne pomeni oddiha in počitnic.

V veliki raziskavi, v kateri je sodelovalo na milijone ljudi po vsem Združenem kraljestvu, smo jih prosili, naj ocenijo svoje zdravje. S pomočjo lestvice so torej  samoporočali o lastnem zdravju in ko smo to prenesli na zemljevid, smo ugotovili, da so tisti, ki so najbolje ocenili svoje zdravje, živeli  v razdalji kilometer do morja. To pa je bilo povezano tudi z ekonomskim položajem. Na tiste z boljšim socialno-ekonomskim položajem bližina morja pri poročanju o zdravju ni vplivala.  Enako dobro so živeli povsod. Pri tistih z nižjim socialno- ekonomskim statusom, pa je bilo poročanje o zdravju precej boljše, če so živeli pri morju v primerjavi s tistimi, ki so živeli v notranjosti.

In zakaj je morje nekaj tako posebnega?

Skoraj vsi smo že kdaj v življenju občutili stres. In vemo tudi, da mnogim pri tem pomaga sprehod, bodisi po obali ali drugod v naravo. Vemo, da pritisk pade, utrip se upočasni, stresni hormoni malo upadejo … vemo, da se to zgodi, ne vemo pa, zakaj? Je to zaradi tega, kar vidimo – barve morja, zaradi zvokov, recimo valov ali  vonja po morju. Ne vemo, kateri mehanizmi so v ozadju. A ti mehanizmi prevzamejo naša čutila, da se to potem odraža na spremembah v fiziologiji in biokemiji našega telesa.

Kaj pa morje in spanje? Zakaj mnogo ljudi valovanje morja tako pomirja, da ob njem lažje zaspijo? Prof. dr. Orfeu Buxton nam je takole pojasnil:

Če kdo razbija po vratih, kriči, meče krožnike po tleh … vse to so zvoki, zaradi katerih se sprašujemo- kaj se dogaja? Predstavljajo neko grožnjo. Če pa poslušamo zvoke valov, galebov in poletnega vetra, to v nas prebudi pozitivna čustva in oživi lepe spomine na nek umirjen kraj.  Nismo prepričani, koliko ljudi ti zvoki v resnici pomirjajo, lahko pa zagotovo rečemo, da imajo nekateri ljudje večjo naklonjenost do takšnih zvokov. Druge zvok vode zbudi, ker morajo iti na stranišče, spet tretji pa imajo raje kot morje zvok vetra in tako naprej.

Delfini spijo samo s polovico možganov, saj morajo skrbeti za zaloge kisika, tudi ko so pod vodo.

Nedavne študije so pokazale, da imamo tudi ljudje lahko polovico možganov med spanjem malo bolj budno kot drugo, saj mora ne nek način biti pozorna na potencialne grožnje iz okolja.  To je bila študija tako imenovanega »učinka prve noči«, Ljudje v nekem novem okolju, pa naj bo to laboratorijsko okolje ali pa hotelska soba, prvo noč spijo slabše kot takrat, ko se nanj že privadijo. To nas je evolucijsko ohranilo varne, hkrati pa lahko moti naše spanje, saj te »nevarnosti nikoli ne izginejo« – od zvoka mesta do drugih zvokov, ki prekinjajo naše spanje. To se dogaja med Ne-REM fazami našega spanja.

Prvi poletni dan je odlična iztočnica za potep na morje. Tja so vas poleg Možganov na dlani odpeljale še druge četrtkove znanstvene oddaje na RTV Slovenija:

Ugriznimo znanost na 1. programu TV Slovenija o “Sluzastih rešitvah”

Frekvenca X na VALU202 o Delfinih v slovenskem morju

Številke na MMC o tem, Kakšno bo svet (in tudi poletje) leta 2050