Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prof. dr. Ivan Rektor o raziskavah vpliva glasbe pri epileptičnih napadih
V tednu, ki je prinesel tudi mednarodni dan epilepsije, se bomo v tokratnem potepu med nevroni ustavili prav pri njej. In jo povezali z Mozartovo sonato in Haydnovo simfonijo. Kako, boste rekli. Kot je povedal prof. dr. Ivan Rektor, češki nevrolog, je povezava med glasbo in epilepsijo še vedno malo poznan fenomen, a nove ugotovitve so presenetile tudi raziskovalce. Oblika epilepsije, ki nosi ime muzikogena epilepsija, je zelo redka, približno 1 : 10 milijonov. Določene melodije lahko sprožijo napade, odpira pa se seveda tudi vprašanje, kako je s procesiranjem glasbe pri ljudeh z epilepsijo. Navdihnile so ga predhodne raziskave o vplivu Mozartove glasbe na možgane.
Rad imam glasbo, posebno klasično glasbo in džez. Nisem pa glasbenik, glasbe ne razumem, imam pa jo rad. Prebral sem študije o tako imenovanem Mozartovem učinku in njegovem vplivu na zmanjšanje epileptičnih napadov. Odločil sem se to preveriti tudi z elektrodami, ki so vstavljene v možgane. Ko namreč signal EEG preberem z lobanje, sem daleč stran od izvira signala. Elektrode v možganih pa mi omogočajo, da sem »noter«.
Uporabili so dve skladbi, in sicer Mozartovo Sonato za dva klavirja v D duru – Koechel 448 in pa Haydnovo Simfonijo presenečenja.
Pri tem smo ugotovili, da se je pri prvi število napadov zmanjšalo, pri drugi pa povečalo.
In še to – vpliv Mozartove sonate so ugotovili pri točno tej klavirski izvedbi, pri priredbi za violini na primer ni deloval. Seveda pa se pojavi vprašanje, kaj je pripeljalo do takšnih rezultatov študije.
Zelo smo bili presenečeni in ko smo vse skupaj pobližje preverili, smo ugotovili, da poslušanje Haydna prav tako zatre epileptične napade pri ženskah, pri moških pa se število teh poveča. V naslednjem koraku smo pristopili k akustičnim inženirjem s fakultete za elektrotehniko. Analizirali so segmente Mozarta in Haydna z akustične perspektive – tempo, frekvenco, jakost in tako naprej. Pokazali so, da različne glasbene značilnosti ustavijo napade pri moških in ženskah. Obstajajo torej fizične razlike med spoloma pri zaznavanju glasbe.
486 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Prof. dr. Ivan Rektor o raziskavah vpliva glasbe pri epileptičnih napadih
V tednu, ki je prinesel tudi mednarodni dan epilepsije, se bomo v tokratnem potepu med nevroni ustavili prav pri njej. In jo povezali z Mozartovo sonato in Haydnovo simfonijo. Kako, boste rekli. Kot je povedal prof. dr. Ivan Rektor, češki nevrolog, je povezava med glasbo in epilepsijo še vedno malo poznan fenomen, a nove ugotovitve so presenetile tudi raziskovalce. Oblika epilepsije, ki nosi ime muzikogena epilepsija, je zelo redka, približno 1 : 10 milijonov. Določene melodije lahko sprožijo napade, odpira pa se seveda tudi vprašanje, kako je s procesiranjem glasbe pri ljudeh z epilepsijo. Navdihnile so ga predhodne raziskave o vplivu Mozartove glasbe na možgane.
Rad imam glasbo, posebno klasično glasbo in džez. Nisem pa glasbenik, glasbe ne razumem, imam pa jo rad. Prebral sem študije o tako imenovanem Mozartovem učinku in njegovem vplivu na zmanjšanje epileptičnih napadov. Odločil sem se to preveriti tudi z elektrodami, ki so vstavljene v možgane. Ko namreč signal EEG preberem z lobanje, sem daleč stran od izvira signala. Elektrode v možganih pa mi omogočajo, da sem »noter«.
Uporabili so dve skladbi, in sicer Mozartovo Sonato za dva klavirja v D duru – Koechel 448 in pa Haydnovo Simfonijo presenečenja.
Pri tem smo ugotovili, da se je pri prvi število napadov zmanjšalo, pri drugi pa povečalo.
In še to – vpliv Mozartove sonate so ugotovili pri točno tej klavirski izvedbi, pri priredbi za violini na primer ni deloval. Seveda pa se pojavi vprašanje, kaj je pripeljalo do takšnih rezultatov študije.
Zelo smo bili presenečeni in ko smo vse skupaj pobližje preverili, smo ugotovili, da poslušanje Haydna prav tako zatre epileptične napade pri ženskah, pri moških pa se število teh poveča. V naslednjem koraku smo pristopili k akustičnim inženirjem s fakultete za elektrotehniko. Analizirali so segmente Mozarta in Haydna z akustične perspektive – tempo, frekvenco, jakost in tako naprej. Pokazali so, da različne glasbene značilnosti ustavijo napade pri moških in ženskah. Obstajajo torej fizične razlike med spoloma pri zaznavanju glasbe.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Znanstveniki so prišli do spoznanja, da lahko višja mera koncentracije, ki je potrebna pri vožnji motorja, lahko vpliva na tudi siceršnji višji nivo možganskih kognitivnih funkcij in procesiranja. Ampak – kako lahko zvok motorja zapelje naše možgane, še preden mi zapeljemo motor? Kaj se zgodi, ko v zgodbo vključimo še adrenalin? Kako ta vpliva na našo pozornost, zaznavanje in sprejemanje odločitev – predvsem tistih- nepremišljenih? O tem se bo Mojca Delač v tokratni oddaji pogovarjala s strokovnjakom za varno vožnjo in direktorjem Inštituta za civilizacijo in kulturo, Andrejem Brglezom. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se bomo odpravili na sladoled! Ob mislih nanj se marsikomu na obrazu nariše zadovoljen nasmeh. Pa se vam je že kdaj zgodilo, da je hladno osvežitev pospremil tudi neprijeten glavobol? Kako in zakaj se to zgodi? Vabljeni k poslušanju oddaje Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Gost tokratne je profesor nevrologije, dr. Peter Goadsby s King's Collega v Londonu, tudi direktor "Wellcome Trust Clinical Research Facility", torej storitve za klinične raziskave v bolnišnici King's Collega. V London ga je poklicala Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat bomo naše možgane izpostavili ekstremnim razmeram in okolju, na katerega niso prilagojeni. Gremo se potapljat! Zgodovina človeškega potapljanja seže daleč nazaj, o vplivu te aktivnosti na naše telo in možgane pa je odprta še vrsta vprašanj. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko raziskujemo vodne globine? Kako se pri tem razlikujeta potapljanje na dah in tisto s pripomočki? Kaj je samba? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal prof. dr. Kay Tezlaff z Univerzitetne klinike v Tübingenu v Nemčiji. V iskanje odgovorov se je potopila Mojca Delač.
Vsak dan z letalom potuje okoli 8 milijonov ljudi, ki jih je – vsaj na daljših letih – treba tudi nahraniti, kar ni lahka naloga, saj ima letalska hrana sloves slabše, neokusne hrane ali pa hrane, ki je medlega okusa. A morda za to niso nujno krive nekakovostne sestavine ali nespodobni kuharji, temveč naši možgani. Z okušalnimi brbončicami visoko nad oblaki, na letališču pustimo tudi naše običajno zaznavanje hrane in pijače. In če že omenjamo pijačo – 27 odstotkov pijač, ki jih potniki zaužijejo med potovanjem z letalom, predstavlja – ne boste verjeli – paradižnikov sok. Vabljeni na vkrcanje, na potovanje v svet možganov na letalu, kjer se dogajajo zanimive manipulacije okusov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Junijsko druženje z našimi nevroni začenjamo z raziskovanjem, kaj se z njimi dogaja čisto na začetku – v prvih dneh, tednih in mesecih. Kakšno je najbolj dinamično obdobje razvoja možganov, kako nevroni potujejo, se povezujejo in izoblikujejo kompleksno vesolje, ki mu rečemo človeški možgani? Z nami bo asis. mag. David Gosar, z ljubljanske Pediatrične klinike. V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov