Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prof. dr. Ivan Rektor o raziskavah vpliva glasbe pri epileptičnih napadih
V tednu, ki je prinesel tudi mednarodni dan epilepsije, se bomo v tokratnem potepu med nevroni ustavili prav pri njej. In jo povezali z Mozartovo sonato in Haydnovo simfonijo. Kako, boste rekli. Kot je povedal prof. dr. Ivan Rektor, češki nevrolog, je povezava med glasbo in epilepsijo še vedno malo poznan fenomen, a nove ugotovitve so presenetile tudi raziskovalce. Oblika epilepsije, ki nosi ime muzikogena epilepsija, je zelo redka, približno 1 : 10 milijonov. Določene melodije lahko sprožijo napade, odpira pa se seveda tudi vprašanje, kako je s procesiranjem glasbe pri ljudeh z epilepsijo. Navdihnile so ga predhodne raziskave o vplivu Mozartove glasbe na možgane.
Rad imam glasbo, posebno klasično glasbo in džez. Nisem pa glasbenik, glasbe ne razumem, imam pa jo rad. Prebral sem študije o tako imenovanem Mozartovem učinku in njegovem vplivu na zmanjšanje epileptičnih napadov. Odločil sem se to preveriti tudi z elektrodami, ki so vstavljene v možgane. Ko namreč signal EEG preberem z lobanje, sem daleč stran od izvira signala. Elektrode v možganih pa mi omogočajo, da sem »noter«.
Uporabili so dve skladbi, in sicer Mozartovo Sonato za dva klavirja v D duru – Koechel 448 in pa Haydnovo Simfonijo presenečenja.
Pri tem smo ugotovili, da se je pri prvi število napadov zmanjšalo, pri drugi pa povečalo.
In še to – vpliv Mozartove sonate so ugotovili pri točno tej klavirski izvedbi, pri priredbi za violini na primer ni deloval. Seveda pa se pojavi vprašanje, kaj je pripeljalo do takšnih rezultatov študije.
Zelo smo bili presenečeni in ko smo vse skupaj pobližje preverili, smo ugotovili, da poslušanje Haydna prav tako zatre epileptične napade pri ženskah, pri moških pa se število teh poveča. V naslednjem koraku smo pristopili k akustičnim inženirjem s fakultete za elektrotehniko. Analizirali so segmente Mozarta in Haydna z akustične perspektive – tempo, frekvenco, jakost in tako naprej. Pokazali so, da različne glasbene značilnosti ustavijo napade pri moških in ženskah. Obstajajo torej fizične razlike med spoloma pri zaznavanju glasbe.
486 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Prof. dr. Ivan Rektor o raziskavah vpliva glasbe pri epileptičnih napadih
V tednu, ki je prinesel tudi mednarodni dan epilepsije, se bomo v tokratnem potepu med nevroni ustavili prav pri njej. In jo povezali z Mozartovo sonato in Haydnovo simfonijo. Kako, boste rekli. Kot je povedal prof. dr. Ivan Rektor, češki nevrolog, je povezava med glasbo in epilepsijo še vedno malo poznan fenomen, a nove ugotovitve so presenetile tudi raziskovalce. Oblika epilepsije, ki nosi ime muzikogena epilepsija, je zelo redka, približno 1 : 10 milijonov. Določene melodije lahko sprožijo napade, odpira pa se seveda tudi vprašanje, kako je s procesiranjem glasbe pri ljudeh z epilepsijo. Navdihnile so ga predhodne raziskave o vplivu Mozartove glasbe na možgane.
Rad imam glasbo, posebno klasično glasbo in džez. Nisem pa glasbenik, glasbe ne razumem, imam pa jo rad. Prebral sem študije o tako imenovanem Mozartovem učinku in njegovem vplivu na zmanjšanje epileptičnih napadov. Odločil sem se to preveriti tudi z elektrodami, ki so vstavljene v možgane. Ko namreč signal EEG preberem z lobanje, sem daleč stran od izvira signala. Elektrode v možganih pa mi omogočajo, da sem »noter«.
Uporabili so dve skladbi, in sicer Mozartovo Sonato za dva klavirja v D duru – Koechel 448 in pa Haydnovo Simfonijo presenečenja.
Pri tem smo ugotovili, da se je pri prvi število napadov zmanjšalo, pri drugi pa povečalo.
In še to – vpliv Mozartove sonate so ugotovili pri točno tej klavirski izvedbi, pri priredbi za violini na primer ni deloval. Seveda pa se pojavi vprašanje, kaj je pripeljalo do takšnih rezultatov študije.
Zelo smo bili presenečeni in ko smo vse skupaj pobližje preverili, smo ugotovili, da poslušanje Haydna prav tako zatre epileptične napade pri ženskah, pri moških pa se število teh poveča. V naslednjem koraku smo pristopili k akustičnim inženirjem s fakultete za elektrotehniko. Analizirali so segmente Mozarta in Haydna z akustične perspektive – tempo, frekvenco, jakost in tako naprej. Pokazali so, da različne glasbene značilnosti ustavijo napade pri moških in ženskah. Obstajajo torej fizične razlike med spoloma pri zaznavanju glasbe.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Elektrotehnično znanje in merjenje omogočata zanimiv vpogled v svet zvoka in zaznavanja zvoka
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ker oktobra radio obeležuje devet desetletij risanja zgodb z zvokom, štiri četrtkove epizode namenjamo prav temu – možganom in zvoku. Najprej se bomo odpravili na bučno zabavo in se vprašali, kako naši možgani usmerjajo pozornost na enega sogovornika in kako je mogoče, da ob poplavi dražljajev v zelo glasni množici slišimo, če nas kdo pokliče po imenu. In po drugi strani – zakaj kdaj v mirnem okolju koga, kljub temu da je ob nas, enostavno ne slišimo, ker počnemo nekaj drugega? V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
Kaj visoke temperature pomenijo za naše možgane in kako skrbijo za ohlajanje
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov