Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Možgani, razvoj in zgodnje odkrivanje avtizma

30.05.2019

V Ljubljani je minuli teden potekala mednarodna konferenca »Avtizem v prvih letih življenja«, na kateri je bila glavna govornica dr. Hanna Alonim iz Izraela, ena od vodilnih svetovnih strokovnjakinj za avtizem v najzgodnejšem obdobju življenja. Skupaj z njo bomo pogledali v nevrobiološko podstat tega spektra motenj, poizvedeli kaj ima z njo tehnologija in epigenetika ter tudi zakaj je tako pomembno, da se tveganje za avtizem odkrije čimprej v razvoju otroka. Pripravlja: Mojca Delač.

Z dr. Hanno A. Alonim o zgodnjem odkrivanju tveganja za razvoj motenj avtističnega spektra

V Ljubljani je prejšnji teden potekala mednarodna konferenca z naslovom Avtizem v prvih letih življenja, na kateri je bila glavna govornica dr. Hanna A. Alonim iz Izraela, ena od vodilnih svetovnih strokovnjakinj za avtizem v najzgodnejšem obdobju življenja. Skupaj z njo bomo pogledali v nevrobiološko podstat tega spektra motenj, poizvedeli, kaj imata z njo tehnologija in epigenetika, ter tudi zakaj je tako pomembno, da se tveganje za avtizem odkrije čim prej v razvoju otroka.

Danes vemo, da so pri avtizmu vključeni različni procesi v možganih. Ko govorimo o nevrobiologiji avtizma, obstaja že veliko znanstvenih korakov in raziskav, a to področje še vedno ni zelo razvito. Priznati je treba, da je potrebnega še nekaj časa za empirične dokaze, ki jih še nimamo. Vemo pa torej, da so z avtizmom povezani rast hormonov in procesi v možganih.

Med svojim predavanjem na konferenci je dr. Hanna Alonim pokazala tudi fotografijo, na kateri je prikazano, kako se nevroni množijo v prvih mesecih življenja in ustvarjajo povezave. O nevroplastičnosti smo v naših oddajah že veliko govorili in v najzgodnejšem obdobju so naši možgani še posebno gibki, zato je pomembno, kaj se takrat dogaja.

Vedno uporabim prispodobo gradnje hiše. Potrebuješ dobre temelje, da lahko nato gradiš nadstropja. Če bo prvo majavo, se bo to poznalo tudi pri naslednjem.

V Mifne Centru v Izraelu, kjer dr. Alonim deluje že več kot trideset let, so razvili poseben pristop za zgodnje prepoznavanje avtizma in poudarili osem znakov. Čezmerno pasivnost, Čezmerno aktivnost, odpor do hranjenja, neodzivanje na zvok in glas, izogibanje dotiku, počasnejši motorični razvoj in hitro povečanje obsega glave ter zelo pomembno – pomanjkanje očesnega stika.

Številke in napovedi o porasti števila otrok z motnjami avtističnega spektra so skrb vzbujajoče. Eden od možnih vzrokov pa tudi tehnologija.

V ZDA celo prodajajo otroške vozičke z vgrajenimi tablicami. Zato so zelo mehki otroški možgani izpostavljeni ogromno dražljajem. Še vedno ne vemo povsem, kako to vpliva na možgane. Celo vibriranje zaslona bi lahko vplivalo na otroške možgane.

In še nasvet:

Mladim mamicam bi svetovala z besedami znane raziskovalke Margaret Bauman, ki je nekoč dejala: “Razvoj možganov ni monolog, je dialog.” To je ključno za mamice in očete, da vedo, da če ne stimulirajo otroka, ne pomagajo pri razvoju njegovih nevronov.


Možgani na dlani

486 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Možgani, razvoj in zgodnje odkrivanje avtizma

30.05.2019

V Ljubljani je minuli teden potekala mednarodna konferenca »Avtizem v prvih letih življenja«, na kateri je bila glavna govornica dr. Hanna Alonim iz Izraela, ena od vodilnih svetovnih strokovnjakinj za avtizem v najzgodnejšem obdobju življenja. Skupaj z njo bomo pogledali v nevrobiološko podstat tega spektra motenj, poizvedeli kaj ima z njo tehnologija in epigenetika ter tudi zakaj je tako pomembno, da se tveganje za avtizem odkrije čimprej v razvoju otroka. Pripravlja: Mojca Delač.

Z dr. Hanno A. Alonim o zgodnjem odkrivanju tveganja za razvoj motenj avtističnega spektra

V Ljubljani je prejšnji teden potekala mednarodna konferenca z naslovom Avtizem v prvih letih življenja, na kateri je bila glavna govornica dr. Hanna A. Alonim iz Izraela, ena od vodilnih svetovnih strokovnjakinj za avtizem v najzgodnejšem obdobju življenja. Skupaj z njo bomo pogledali v nevrobiološko podstat tega spektra motenj, poizvedeli, kaj imata z njo tehnologija in epigenetika, ter tudi zakaj je tako pomembno, da se tveganje za avtizem odkrije čim prej v razvoju otroka.

Danes vemo, da so pri avtizmu vključeni različni procesi v možganih. Ko govorimo o nevrobiologiji avtizma, obstaja že veliko znanstvenih korakov in raziskav, a to področje še vedno ni zelo razvito. Priznati je treba, da je potrebnega še nekaj časa za empirične dokaze, ki jih še nimamo. Vemo pa torej, da so z avtizmom povezani rast hormonov in procesi v možganih.

Med svojim predavanjem na konferenci je dr. Hanna Alonim pokazala tudi fotografijo, na kateri je prikazano, kako se nevroni množijo v prvih mesecih življenja in ustvarjajo povezave. O nevroplastičnosti smo v naših oddajah že veliko govorili in v najzgodnejšem obdobju so naši možgani še posebno gibki, zato je pomembno, kaj se takrat dogaja.

Vedno uporabim prispodobo gradnje hiše. Potrebuješ dobre temelje, da lahko nato gradiš nadstropja. Če bo prvo majavo, se bo to poznalo tudi pri naslednjem.

V Mifne Centru v Izraelu, kjer dr. Alonim deluje že več kot trideset let, so razvili poseben pristop za zgodnje prepoznavanje avtizma in poudarili osem znakov. Čezmerno pasivnost, Čezmerno aktivnost, odpor do hranjenja, neodzivanje na zvok in glas, izogibanje dotiku, počasnejši motorični razvoj in hitro povečanje obsega glave ter zelo pomembno – pomanjkanje očesnega stika.

Številke in napovedi o porasti števila otrok z motnjami avtističnega spektra so skrb vzbujajoče. Eden od možnih vzrokov pa tudi tehnologija.

V ZDA celo prodajajo otroške vozičke z vgrajenimi tablicami. Zato so zelo mehki otroški možgani izpostavljeni ogromno dražljajem. Še vedno ne vemo povsem, kako to vpliva na možgane. Celo vibriranje zaslona bi lahko vplivalo na otroške možgane.

In še nasvet:

Mladim mamicam bi svetovala z besedami znane raziskovalke Margaret Bauman, ki je nekoč dejala: “Razvoj možganov ni monolog, je dialog.” To je ključno za mamice in očete, da vedo, da če ne stimulirajo otroka, ne pomagajo pri razvoju njegovih nevronov.


01.11.2018

Spomini, ki izginjajo

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


25.10.2018

Misofonija

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


18.10.2018

Od otoakustičnih emisij do zvokov, ki jih ne slišimo

Elektrotehnično znanje in merjenje omogočata zanimiv vpogled v svet zvoka in zaznavanja zvoka


11.10.2018

Ali svoj glas res slišimo drugače?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


04.10.2018

Možgani na koktejl zabavi

Ker oktobra radio obeležuje devet desetletij risanja zgodb z zvokom, štiri četrtkove epizode namenjamo prav temu – možganom in zvoku. Najprej se bomo odpravili na bučno zabavo in se vprašali, kako naši možgani usmerjajo pozornost na enega sogovornika in kako je mogoče, da ob poplavi dražljajev v zelo glasni množici slišimo, če nas kdo pokliče po imenu. In po drugi strani – zakaj kdaj v mirnem okolju koga, kljub temu da je ob nas, enostavno ne slišimo, ker počnemo nekaj drugega? V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.


27.09.2018

“Kanabinoidi kot stare tete, ki se v vse vmešavajo in niso za nič odgovorne”

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


20.09.2018

Premiki v raziskovanju Alzheimerjeve bolezni

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


13.09.2018

Ko se postavimo v čevlje drugega

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


06.09.2018

Je moj stres tudi tvoj stres?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


30.08.2018

Viharjenje možganov

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


23.08.2018

Strah pred vodo

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


16.08.2018

Vse več stvari pozabljam – je kaj narobe?

Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.


09.08.2018

Možgani, ki jim je vroče

Kaj visoke temperature pomenijo za naše možgane in kako skrbijo za ohlajanje


02.08.2018

Kaj počnejo naši možgani, ko mi ne počnemo ničesar?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


26.07.2018

Spalna paraliza

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


19.07.2018

Možgani med bungee jumpingom

Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.


12.07.2018

Okus in možgani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


05.07.2018

prof. dr. Barry Everitt

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


28.06.2018

Možgani in zehanje

O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.


21.06.2018

Možgani na morju

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


Stran 17 od 25
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov