Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
"Najstništvo se je skozi evolucijo ohranilo tudi pri drugih živalskih vrstah ravno zato, ker omogoča možganom, da najstnik odkrije, kdo je"
»Naš bi pa samo spal!« ali pa »Res jo meče!« ali pa »Ves čas mi samo svojeglavo odgovarja!« … Ali pa … Ali pa … Oh, ta najstniška leta! Junij prinese sklepno obdobje v šoli, maturo in tudi začetek težko pričakovanih počitnic. To je torej obdobje stresa, pa tudi obet živahne sproščenosti in uživanja z vrstniki. V tokratni epizodi se bomo za nekaj minut ustavili med omrežji v puberteti in se naučili, kaj vse se takrat dogaja z našimi možgani. Doc. dr. Tina Bregant je šla z nami na jutranji potep med nevrone.
Puberteta se v resnici najprej začne v možganih, čeprav vsi mislimo, da najprej vidimo telesne spremembe, vendar so te šele rezultat teh procesov, ki potekajo v naših možganih.
Pride obdobje, ko hipotalamus, globoko v naših možganih, pošlje sunek hormonov v krvni obtok. Kaj se zgodi nato, lahko slišite v oddaji. Tudi o tem, zakaj najstniki tako radi spijo.
Češerika, drobna žleza v notranjosti možganov, spremeni izločanje melatonina, kar spremeni ritem budnosti in spanja. Zato so ti otroci radi pokonci ponoči, zjutraj bi pa kar spali.
Kdaj in zakaj se začne puberteta? Čisto jasnega odgovora na to še nimajo. Seveda v našem popotovanju v svetu omrežij v puberteti ni šlo mimo čelnega režnja in prefrontalne skorje, ki poskrbita tudi za naše (racionalno) odločanje in samozavedanje, pa limbičnega sistema in amigdale, kar je povezano z emocijami in občutkom strahu (ter s tem povezanim tveganjem).
Junijski dnevi seveda ob zaključevanju ocen in preizkusih znanja, kot je matura, v vso zgodbo primeša še koktejl stresnih hormonov. Kmalu pa se bodo začele tudi počitnice. Kako lahko takrat najstniki poskrbijo za svoje možgane?
Dobre počitnice ne pomeni, da se zakopljejo v svojo sobo in posteljo in dva meseca skupaj ležijo. Lenarjenje je vredu, ampak vseeno morajo ohraniti določeno dejavnost. Pomembno je seveda, da se naspijo, vendar pa vseeno ohranijo ritem, ki so ga imeli prej. Torej zajtrkovati je treba, iti ven pa se malo predihati, nekaj telesne dejavnosti mora biti.
Počitnice so tudi idealen čas, pravi doc. dr. Tina Bregant, da svojim možganom privoščite kaj, čemur med šolskim letom ne namenite časa, in se tudi česa novega naučite.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
"Najstništvo se je skozi evolucijo ohranilo tudi pri drugih živalskih vrstah ravno zato, ker omogoča možganom, da najstnik odkrije, kdo je"
»Naš bi pa samo spal!« ali pa »Res jo meče!« ali pa »Ves čas mi samo svojeglavo odgovarja!« … Ali pa … Ali pa … Oh, ta najstniška leta! Junij prinese sklepno obdobje v šoli, maturo in tudi začetek težko pričakovanih počitnic. To je torej obdobje stresa, pa tudi obet živahne sproščenosti in uživanja z vrstniki. V tokratni epizodi se bomo za nekaj minut ustavili med omrežji v puberteti in se naučili, kaj vse se takrat dogaja z našimi možgani. Doc. dr. Tina Bregant je šla z nami na jutranji potep med nevrone.
Puberteta se v resnici najprej začne v možganih, čeprav vsi mislimo, da najprej vidimo telesne spremembe, vendar so te šele rezultat teh procesov, ki potekajo v naših možganih.
Pride obdobje, ko hipotalamus, globoko v naših možganih, pošlje sunek hormonov v krvni obtok. Kaj se zgodi nato, lahko slišite v oddaji. Tudi o tem, zakaj najstniki tako radi spijo.
Češerika, drobna žleza v notranjosti možganov, spremeni izločanje melatonina, kar spremeni ritem budnosti in spanja. Zato so ti otroci radi pokonci ponoči, zjutraj bi pa kar spali.
Kdaj in zakaj se začne puberteta? Čisto jasnega odgovora na to še nimajo. Seveda v našem popotovanju v svetu omrežij v puberteti ni šlo mimo čelnega režnja in prefrontalne skorje, ki poskrbita tudi za naše (racionalno) odločanje in samozavedanje, pa limbičnega sistema in amigdale, kar je povezano z emocijami in občutkom strahu (ter s tem povezanim tveganjem).
Junijski dnevi seveda ob zaključevanju ocen in preizkusih znanja, kot je matura, v vso zgodbo primeša še koktejl stresnih hormonov. Kmalu pa se bodo začele tudi počitnice. Kako lahko takrat najstniki poskrbijo za svoje možgane?
Dobre počitnice ne pomeni, da se zakopljejo v svojo sobo in posteljo in dva meseca skupaj ležijo. Lenarjenje je vredu, ampak vseeno morajo ohraniti določeno dejavnost. Pomembno je seveda, da se naspijo, vendar pa vseeno ohranijo ritem, ki so ga imeli prej. Torej zajtrkovati je treba, iti ven pa se malo predihati, nekaj telesne dejavnosti mora biti.
Počitnice so tudi idealen čas, pravi doc. dr. Tina Bregant, da svojim možganom privoščite kaj, čemur med šolskim letom ne namenite časa, in se tudi česa novega naučite.
V oddaji Možgani na dlani smo že slišali, da poslušanje glasbe aktivira precejšen del možganov in lahko zelo pozitivno vpliva na naše počutje. Tokrat pa bomo govorili o pozitivnih učinkih ukvarjanja z glasbo – učenje igranja na inštrument namreč aktivira cele možgane, pozitivno pa vpliva tudi na druge, ne le “glasbene” sposobnosti človeka. Kako torej igranje glasbila vpliva na nas in kaj se takrat dogaja v naših možganih? Se med igranjem Claydermanove Balade za Adelino in jazz improvizacije pri obeh glasbenikih odvijajo podobni ali zelo različni možganski procesi? In kdo so glasbeni savanti? Odgovore v oddaji Možgani na dlani išče Špela Šebenik skupaj s kognitivno znanstvenico na ljubljanski Filozofski fakulteti Anko Slano Ozimič, za glasbeno spremljavo oddaje pa smo se obrnili v naš glasbeni arhiv in k radijskim kolegom: glasbenemu uredniku Mateju Jevnišku in dvema članoma našega orkestra Big Band RTV Slovenija Blažu Jurjevčiču in trobentaču Tomažu Gajštu.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Primerjamo možgane ljudi in opic ter ugotavljamo, kako zelo se razlikujemo od našega najbližjega sorodnika bonobo šimpanza.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
»Zdaj pa res neham kadit!« je zaobljuba, ki si jo je že marsikdo postavil ob novih začetkih, ne samo takole, ko se odvrti leto. In neha. In začne. In neha. In začne. Natanko tako je tudi z odvisniki od prepovedanih drog, pa pri vedenjskih odvisnostih in podobno. Prof. dr. Andrew Lawrence se skupaj z ekipo v svojem laboratoriju na Inštitutu Florey v Avstraliji ukvarja prav z omrežji, ki so povezana s temi ponovitvami. V jutranjih minutah namenjenih možganom bomo tokrat prepletli njegova raziskovalna dognanja o odvisnostih. V četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.
V zadnji oddaji v letošnjem letu ne gledamo nazaj, ampak naprej. Prof. dr. Giampiero Leanza z Univerze v Trstu nas bo odpeljal v svet transplantacije nevronov in razložil, kako uspešne so predklinične raziskave, katera vprašanja odpirajo in zakaj transplantacija teh celic ni samo vprašanje anatomije, pač pa mnogo več? Pripravlja: Mojca Delač
Pod drobnogled bomo vzeli naše možgane ob poslušanju glasbe. Zakaj se ob poslušanju glasbe dobro počutimo, kateri deli možganov se ob tem aktivirajo, kako na nas vplivajo različne glasbene zvrsti in ali klasična glasba res spodbuja inteligenco? Slišali bomo, da ima klasična glasba res nekatere blagodejne učinke, da pa je veliko odvisno od našega lastnega glasbenega okusa in počutja. In zakaj pri nekaterih skladbah enostavno ne moremo biti pri miru? Kako glasba vpliva na naše možgane in naše počutje nam je razložila kognitivna znanstvenica na Filozofski fakulteti Anka Slana Ozimič, ki se s tem vprašanjem ukvarja v okviru Laboratorija za kognitivno nevroznanost.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Danes bomo v oddaji Možgani na dlani govorili o funkcijski nevrokirurgiji in globoki možganski stimulaciji. Sliši se zapleteno, a brez skrbi, vse bomo pojasnili oz. bo to s pomočjo doc. dr. Mitje Benedičiča, spec. nevrokirurga na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo ljubljanskega UKC-ja, storila Darja Pograjc. Globoka možganska stimulacija je sicer pomembna metoda pri zdravljenju gibalnih motenj kot so Parkinsonova bolezen, distonija in esencialni tremor. Operacija, pri kateri v možgane vgradijo elektrode, ki z visokofrekvenčnim električnim tokom dražijo globoke možganske strukture in vplivajo na človeške gibalne sposobnosti, je bila v Sloveniji prvič opravljena leta 2008 v mariborskem UKC. Pred tremi leti pa so z njenim rednim izvajanjem začeli tudi v Ljubljani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Možganska kap vsako leto prizadene približno 4500 Slovencev. Petina jih zaradi te bolezni umre, preostale pa čaka dolgotrajna rehabilitacija. Kako se na bolezen odzovejo možgani, s kakšnimi mehanizmi poskušajo obnoviti ali nadomestiti izgubljene funkcije ter kaj vpliva na to, da si popolnoma opomore le 10 % bolnikov - o vsem tem v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov