Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaznavanje obrazov je za človeka izjemno pomembno, tudi evolucijsko, zato tej sposobnosti možgani namenjajo dobršen del svojih zmogljivosti in omrežij, pripoveduje dr. Eilidh Noyes, kognitivna nevroznanstvenica, ki se ukvarja z raziskovanjem zaznavanja in prepoznavanja obrazov. Identifikacija obrazov in emocij je izjemno pomembna, kaj pa se zgodi, ko obraz zakriva maska? Kako to vpliva na prepoznavanje znanih in kako neznanih obrazov? Kaj to pomeni za forenziko in kaj za naše odnose? To so le nekatera izmed vprašanj, ki si jih bomo zastavili v tokratni epizodi jutranjega potovanja med naše nevrone. V četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.
Kako nošenje obraznih mask vpliva na človekovo sposobnost prepoznavanja znanih in neznanih obrazov
Zaznavanje obrazov je za človeka izjemno pomembno, tudi evolucijsko, zato tej sposobnosti možgani namenjajo dobršen del svojih zmogljivosti in omrežij, pripoveduje dr. Eilidh Noyes, kognitivna nevroznanstvenica, ki se ukvarja z raziskovanjem zaznavanja in prepoznavanja obrazov. Identifikacija obrazov in emocij je izjemno pomembna, kaj pa se zgodi, ko obraz zakriva maska? Kako to vpliva na prepoznavanje znanih in kako neznanih obrazov? Kaj to pomeni za forenziko in kaj za naše odnose? To so le nekatera izmed vprašanj, ki si jih bomo zastavili v tokratni epizodi jutranjega potovanja med naše nevrone.
V našem laboratoriju še nismo naredili raziskav z maskami, smo pa raziskovali druge preobleke, ki lahko vplivajo a prepoznavanje obrazov. Na tem področju obstaja že kar nekaj literature. Kar moramo pri tem narediti je, da ločimo dve področji prepoznavanja obrazov, in sicer prepoznavanje znanih obrazov – družine, prijateljev, slavnih oseb- in prepoznavanje neznanih obrazov. Če dodamo v zgodbo še maske, se zgodi naslednje. Pri znanih obrazih naši možganih shranijo vse mogoče različice obrazov, z različnimi izrazi, različno osvetljene in tako naprej. Vse te informacije so torej shranjene. Ko pa govorimo o neznanih obrazih je seveda shranjenih informacij, s katerimi lahko primerjamo, veliko manj. Če vzamemo kot primer kontrolo potnih listov, imamo tam le dva obraza -osebe pred nami in sliko na dokumentu. Pri zakritih znanih obrazih nam pri identifikaciji pomagajo številni podatki, ki jih imamo shranjene. Če prepoznavamo obraze družinskih članov in prijateljev, nam navadno to gre brez težav tudi, če nosijo maske. Več izzivov pa imamo z neznanimi obrazi, kjer bi potrebovali informacije o nosu, ustih in tako naprej. To ima lahko pomemben vpliv na področje zaznavanja obrazov in varnosti.
Kaj pa torej tisti ljudje, ki so izjemno dobri pri tem pomnjenju obrazov? Nekatere raziskave kažejo, da naj bi bilo superprepoznavalcev v družbi kakšen odstotek do dva. V nekaterih primerih naj bi bili celo boljši od računalniške tehnologije. A tu je še veliko odprtih vprašanj. Tudi pri obrazih, ki so zakriti.
To je zelo zanimivo vprašanje! Superprepoznavalci obrazov so področje, ki me raziskovalno zelo zanima. Nekaj dognanj iz raziskav kaže na to, da naj bi se pri zaznavanju in prepoznavanju obrazov opirali na podatke, ki jih dobijo iz drugih delov obraza kot ostali ljudje. Ali maske vplivajo na to, trenutno še ne vemo. Nas pa to vsekakor zanima.
Pri tem med možganskimi omrežji posebno vlogo igra predel, ki se mu reče – fuziformni girus. Ampak ni edini, pri prepoznavanju obrazov poteka cel orkester možganskega dogajanja.
Obrazi so evolucijsko za nas zelo pomembni. Ko pogledamo obraz, določimo, kdo ta oseba je. Je nekdo, ki ga poznamo, ali nekdo, ki ga ne. Je to nekdo, ki nam bo pomagal ali nekdo, ki nas ogroža. Z obrazov lahko razberemo emocije. Veliko je torej razlogov, zakaj možgani namenjajo tako velik del svojih zmogljivosti prav prepoznavanju obrazov in razbiranju emocij na njih. Če oboje povežemo z maskami – tudi tu je seveda poleg prepoznavanja obraza pomembno prepoznavanje čustev. Pri tem uporabljamo različne značilnosti obraza. Nasmeh recimo navadno odslikava dobro voljo in vemo, če spet pogledamo evolucijsko, da nam ta oseba ne bo stregla po življenju. Moramo pa se zavedati, da kljub temu, da maska zakriva del obraza, še vedno dobivamo veliko informacij. Eno so oči, drugo je glas, tretje telesna drža. Možgani so zelo dobri v tem, da izkoristijo katerekoli podatke, ki so jim na razpolago. Ko ne moremo videti nosa ali ust bomo uporabili druge informacije, ki nam lahko pomagajo pri identifikaciji in prepoznavanju tega, kako se nekdo počuti.
486 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Zaznavanje obrazov je za človeka izjemno pomembno, tudi evolucijsko, zato tej sposobnosti možgani namenjajo dobršen del svojih zmogljivosti in omrežij, pripoveduje dr. Eilidh Noyes, kognitivna nevroznanstvenica, ki se ukvarja z raziskovanjem zaznavanja in prepoznavanja obrazov. Identifikacija obrazov in emocij je izjemno pomembna, kaj pa se zgodi, ko obraz zakriva maska? Kako to vpliva na prepoznavanje znanih in kako neznanih obrazov? Kaj to pomeni za forenziko in kaj za naše odnose? To so le nekatera izmed vprašanj, ki si jih bomo zastavili v tokratni epizodi jutranjega potovanja med naše nevrone. V četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.
Kako nošenje obraznih mask vpliva na človekovo sposobnost prepoznavanja znanih in neznanih obrazov
Zaznavanje obrazov je za človeka izjemno pomembno, tudi evolucijsko, zato tej sposobnosti možgani namenjajo dobršen del svojih zmogljivosti in omrežij, pripoveduje dr. Eilidh Noyes, kognitivna nevroznanstvenica, ki se ukvarja z raziskovanjem zaznavanja in prepoznavanja obrazov. Identifikacija obrazov in emocij je izjemno pomembna, kaj pa se zgodi, ko obraz zakriva maska? Kako to vpliva na prepoznavanje znanih in kako neznanih obrazov? Kaj to pomeni za forenziko in kaj za naše odnose? To so le nekatera izmed vprašanj, ki si jih bomo zastavili v tokratni epizodi jutranjega potovanja med naše nevrone.
V našem laboratoriju še nismo naredili raziskav z maskami, smo pa raziskovali druge preobleke, ki lahko vplivajo a prepoznavanje obrazov. Na tem področju obstaja že kar nekaj literature. Kar moramo pri tem narediti je, da ločimo dve področji prepoznavanja obrazov, in sicer prepoznavanje znanih obrazov – družine, prijateljev, slavnih oseb- in prepoznavanje neznanih obrazov. Če dodamo v zgodbo še maske, se zgodi naslednje. Pri znanih obrazih naši možganih shranijo vse mogoče različice obrazov, z različnimi izrazi, različno osvetljene in tako naprej. Vse te informacije so torej shranjene. Ko pa govorimo o neznanih obrazih je seveda shranjenih informacij, s katerimi lahko primerjamo, veliko manj. Če vzamemo kot primer kontrolo potnih listov, imamo tam le dva obraza -osebe pred nami in sliko na dokumentu. Pri zakritih znanih obrazih nam pri identifikaciji pomagajo številni podatki, ki jih imamo shranjene. Če prepoznavamo obraze družinskih članov in prijateljev, nam navadno to gre brez težav tudi, če nosijo maske. Več izzivov pa imamo z neznanimi obrazi, kjer bi potrebovali informacije o nosu, ustih in tako naprej. To ima lahko pomemben vpliv na področje zaznavanja obrazov in varnosti.
Kaj pa torej tisti ljudje, ki so izjemno dobri pri tem pomnjenju obrazov? Nekatere raziskave kažejo, da naj bi bilo superprepoznavalcev v družbi kakšen odstotek do dva. V nekaterih primerih naj bi bili celo boljši od računalniške tehnologije. A tu je še veliko odprtih vprašanj. Tudi pri obrazih, ki so zakriti.
To je zelo zanimivo vprašanje! Superprepoznavalci obrazov so področje, ki me raziskovalno zelo zanima. Nekaj dognanj iz raziskav kaže na to, da naj bi se pri zaznavanju in prepoznavanju obrazov opirali na podatke, ki jih dobijo iz drugih delov obraza kot ostali ljudje. Ali maske vplivajo na to, trenutno še ne vemo. Nas pa to vsekakor zanima.
Pri tem med možganskimi omrežji posebno vlogo igra predel, ki se mu reče – fuziformni girus. Ampak ni edini, pri prepoznavanju obrazov poteka cel orkester možganskega dogajanja.
Obrazi so evolucijsko za nas zelo pomembni. Ko pogledamo obraz, določimo, kdo ta oseba je. Je nekdo, ki ga poznamo, ali nekdo, ki ga ne. Je to nekdo, ki nam bo pomagal ali nekdo, ki nas ogroža. Z obrazov lahko razberemo emocije. Veliko je torej razlogov, zakaj možgani namenjajo tako velik del svojih zmogljivosti prav prepoznavanju obrazov in razbiranju emocij na njih. Če oboje povežemo z maskami – tudi tu je seveda poleg prepoznavanja obraza pomembno prepoznavanje čustev. Pri tem uporabljamo različne značilnosti obraza. Nasmeh recimo navadno odslikava dobro voljo in vemo, če spet pogledamo evolucijsko, da nam ta oseba ne bo stregla po življenju. Moramo pa se zavedati, da kljub temu, da maska zakriva del obraza, še vedno dobivamo veliko informacij. Eno so oči, drugo je glas, tretje telesna drža. Možgani so zelo dobri v tem, da izkoristijo katerekoli podatke, ki so jim na razpolago. Ko ne moremo videti nosa ali ust bomo uporabili druge informacije, ki nam lahko pomagajo pri identifikaciji in prepoznavanju tega, kako se nekdo počuti.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Tokrat bomo odpotovali v svet vidnega zaznavanja. Ko potujete, berete knjige na plaži, opazujete svet in mimoidoče ali se v novih krajih ravnate po zemljevidu, se vam zdi vse to, če dobro vidite, preprosto. Kaj pa ljudje, ki ne vidijo? Kako jim pri tem pomagajo tip in druga čutila? To smo povprašali doc. dr. Manco Tekavčič Pompe z očesne klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Oddajo je pripravila Mojca Delač.
Če nam kdo omeni komarje, se najbrž najprej spomnimo na neprijetni zvok njihovega brenčanja in neljuba poletna bližnja srečanja. Medtem ko se jezimo nanje, pa redkeje pomislimo na njihove možgane. Imajo možgani komarjev kaj skupnega s človeškimi? Koliko je že znanega o njih in zakaj je tako pomembno, da razumemo njihovo nevrobiologijo? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem. Oddajo pripravlja Mojca Delač.
Poletje je čas, ko se zdi, da se stres vsaj malo odpravi na počitnice in je zjutraj lažje vstati. Četudi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne gremo na oddih ali si ne moremo privoščiti dopusta, se po navadi ob dolgih dnevih vsaj malo otresemo skrbi kje na svežem zraku. Kako pa to obdobje vpliva na naša nevronska omrežja, če se spopadajo z depresijo? Ob omembi sezonske depresije ponavadi pomislimo na temne, hladne zimske dneve, kaj pa poletni čas? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem! Odgovarja : dr. Lilijana Šprah, Pripravlja: Mojca Delač
Če omenim Proustove magdalenice, verjetno že brskate po spominu in v možganih iščete predalček z naslovom »Šolsko znanje«. Ta grižljaj peciva – magdalenica pomočena v čaj – je namreč ena bolj prepoznavnih metafor v svetovni književnosti. Darja Pograjc ni raziskovala književnosti, ampak je ta Proustov občutek varnosti in spomin na otroštvo, ki ga je priklical grižljaj peciva, iskala v glasbi. Saj veste, ko na radiu zavrtijo pesem, ki je že leta in leta niste slišali, pa vas v trenutku odpelje na točno določen kraj ali v točno določen čas v življenju, ob tem pa vas preplavijo čustva, ki so vas preplavila takrat. Možgani na dlani tokrat v sodelovanju z Diano Omigie, predavateljico z Oddelka za psihologijo na Goldsmiths, University of London, in Johnatanom Ayerstom, doktorskim študentom psihologije glasbe, ki v svoji doktorski nalogi preučuje psihološki vidik glasbene improvizacije, kjer se precej naslanja ravno na povezavo s Proustom.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Nevrobiološke raziskave so ponudile veliko spoznanj o vzrokih in posledicah izgorevanja, pravi dr. Andreja Pšeničny, s katero tokrat potujemo v svet naših omrežij. Psihoterapevte seveda še zlasti zanima tako imenovana nevrobiološka ranljivost, zaradi katere začnejo določeni ljudje v določenih okoliščinah izgorevati. Tudi o tem v četrtkovih jutranjih minutah za možgane, v katerih bomo med drugim izvedeli, kaj je to adrenalna izgorelost, kakšna je razlika med izgorelostjo in delovno izčrpanostjo in kako se naši možgani oziroma celoten organizem zaščiti pred popolno izčrpanostjo in drugimi simptomi izgorelosti. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V Ljubljani je minuli teden potekala mednarodna konferenca »Avtizem v prvih letih življenja«, na kateri je bila glavna govornica dr. Hanna Alonim iz Izraela, ena od vodilnih svetovnih strokovnjakinj za avtizem v najzgodnejšem obdobju življenja. Skupaj z njo bomo pogledali v nevrobiološko podstat tega spektra motenj, poizvedeli kaj ima z njo tehnologija in epigenetika ter tudi zakaj je tako pomembno, da se tveganje za avtizem odkrije čimprej v razvoju otroka. Pripravlja: Mojca Delač.
V tokratni epizodi znova plujemo v svet demence, a tokrat – malo drugače. Kje sem ostala? je predstava, pri kateri sta avtorici na odrske deske prelili izkušnje z zgodbama svojih babic. Po podatkih organizacije Alzehimer’s Diesease International predstavlja demenca enega od najpomembnejših globalnih zdravstvenih in socialnih problemov 21. stoletja. Diagnoza je še vedno prepogosto postavljena prepozno, tudi zaradi stigme, ki še vedno obstaja. O prepletanju umetnosti in znanosti ter o izkušnjah z življenjem in odnosi, v katere poseže demenca, v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V tokratni epizodi bomo odgovorili na vprašanje: Kaj se dogaja z našimi možgani, ko omedlimo? Sinkopa je prehodna, kratkotrajna izguba zavesti. Možgani so za svoje delovanje v vsakem trenutku odvisni od dotoka sveže krvi. Lahko pa se zgodi, da zaradi različnih razlogov pride do zmanjšanja te prekrvavitve. O mehanizmih sinkope, vzrokih in tudi o tem, kaj lahko storimo, če opazimo opozorilne znake, nam bo povedala prof. dr. Maja Bresjanac. V svet nevronov in omedlevice zavijamo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Prof. dr. Monique Cherrier je nevropsihologinja in raziskovalka na Oddelku za psihiatrijo in vedenjske znanosti na Univerzi Washington v Seattlu. Posebej jo zanima povezava med hormoni, staranjem, rakom, bolečino in človeškim zaznavanjem. Mojca Delač jo je povabila pred radijski mikrofon in jo prosila, da nas za nekaj minut odpelje v svet androgenov, torej moških spolnih hormonov, in kognicije. In zgodba je kmalu dobila veliko širši kontekst.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov