Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaznavanje obrazov je za človeka izjemno pomembno, tudi evolucijsko, zato tej sposobnosti možgani namenjajo dobršen del svojih zmogljivosti in omrežij, pripoveduje dr. Eilidh Noyes, kognitivna nevroznanstvenica, ki se ukvarja z raziskovanjem zaznavanja in prepoznavanja obrazov. Identifikacija obrazov in emocij je izjemno pomembna, kaj pa se zgodi, ko obraz zakriva maska? Kako to vpliva na prepoznavanje znanih in kako neznanih obrazov? Kaj to pomeni za forenziko in kaj za naše odnose? To so le nekatera izmed vprašanj, ki si jih bomo zastavili v tokratni epizodi jutranjega potovanja med naše nevrone. V četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.
Kako nošenje obraznih mask vpliva na človekovo sposobnost prepoznavanja znanih in neznanih obrazov
Zaznavanje obrazov je za človeka izjemno pomembno, tudi evolucijsko, zato tej sposobnosti možgani namenjajo dobršen del svojih zmogljivosti in omrežij, pripoveduje dr. Eilidh Noyes, kognitivna nevroznanstvenica, ki se ukvarja z raziskovanjem zaznavanja in prepoznavanja obrazov. Identifikacija obrazov in emocij je izjemno pomembna, kaj pa se zgodi, ko obraz zakriva maska? Kako to vpliva na prepoznavanje znanih in kako neznanih obrazov? Kaj to pomeni za forenziko in kaj za naše odnose? To so le nekatera izmed vprašanj, ki si jih bomo zastavili v tokratni epizodi jutranjega potovanja med naše nevrone.
V našem laboratoriju še nismo naredili raziskav z maskami, smo pa raziskovali druge preobleke, ki lahko vplivajo a prepoznavanje obrazov. Na tem področju obstaja že kar nekaj literature. Kar moramo pri tem narediti je, da ločimo dve področji prepoznavanja obrazov, in sicer prepoznavanje znanih obrazov – družine, prijateljev, slavnih oseb- in prepoznavanje neznanih obrazov. Če dodamo v zgodbo še maske, se zgodi naslednje. Pri znanih obrazih naši možganih shranijo vse mogoče različice obrazov, z različnimi izrazi, različno osvetljene in tako naprej. Vse te informacije so torej shranjene. Ko pa govorimo o neznanih obrazih je seveda shranjenih informacij, s katerimi lahko primerjamo, veliko manj. Če vzamemo kot primer kontrolo potnih listov, imamo tam le dva obraza -osebe pred nami in sliko na dokumentu. Pri zakritih znanih obrazih nam pri identifikaciji pomagajo številni podatki, ki jih imamo shranjene. Če prepoznavamo obraze družinskih članov in prijateljev, nam navadno to gre brez težav tudi, če nosijo maske. Več izzivov pa imamo z neznanimi obrazi, kjer bi potrebovali informacije o nosu, ustih in tako naprej. To ima lahko pomemben vpliv na področje zaznavanja obrazov in varnosti.
Kaj pa torej tisti ljudje, ki so izjemno dobri pri tem pomnjenju obrazov? Nekatere raziskave kažejo, da naj bi bilo superprepoznavalcev v družbi kakšen odstotek do dva. V nekaterih primerih naj bi bili celo boljši od računalniške tehnologije. A tu je še veliko odprtih vprašanj. Tudi pri obrazih, ki so zakriti.
To je zelo zanimivo vprašanje! Superprepoznavalci obrazov so področje, ki me raziskovalno zelo zanima. Nekaj dognanj iz raziskav kaže na to, da naj bi se pri zaznavanju in prepoznavanju obrazov opirali na podatke, ki jih dobijo iz drugih delov obraza kot ostali ljudje. Ali maske vplivajo na to, trenutno še ne vemo. Nas pa to vsekakor zanima.
Pri tem med možganskimi omrežji posebno vlogo igra predel, ki se mu reče – fuziformni girus. Ampak ni edini, pri prepoznavanju obrazov poteka cel orkester možganskega dogajanja.
Obrazi so evolucijsko za nas zelo pomembni. Ko pogledamo obraz, določimo, kdo ta oseba je. Je nekdo, ki ga poznamo, ali nekdo, ki ga ne. Je to nekdo, ki nam bo pomagal ali nekdo, ki nas ogroža. Z obrazov lahko razberemo emocije. Veliko je torej razlogov, zakaj možgani namenjajo tako velik del svojih zmogljivosti prav prepoznavanju obrazov in razbiranju emocij na njih. Če oboje povežemo z maskami – tudi tu je seveda poleg prepoznavanja obraza pomembno prepoznavanje čustev. Pri tem uporabljamo različne značilnosti obraza. Nasmeh recimo navadno odslikava dobro voljo in vemo, če spet pogledamo evolucijsko, da nam ta oseba ne bo stregla po življenju. Moramo pa se zavedati, da kljub temu, da maska zakriva del obraza, še vedno dobivamo veliko informacij. Eno so oči, drugo je glas, tretje telesna drža. Možgani so zelo dobri v tem, da izkoristijo katerekoli podatke, ki so jim na razpolago. Ko ne moremo videti nosa ali ust bomo uporabili druge informacije, ki nam lahko pomagajo pri identifikaciji in prepoznavanju tega, kako se nekdo počuti.
486 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Zaznavanje obrazov je za človeka izjemno pomembno, tudi evolucijsko, zato tej sposobnosti možgani namenjajo dobršen del svojih zmogljivosti in omrežij, pripoveduje dr. Eilidh Noyes, kognitivna nevroznanstvenica, ki se ukvarja z raziskovanjem zaznavanja in prepoznavanja obrazov. Identifikacija obrazov in emocij je izjemno pomembna, kaj pa se zgodi, ko obraz zakriva maska? Kako to vpliva na prepoznavanje znanih in kako neznanih obrazov? Kaj to pomeni za forenziko in kaj za naše odnose? To so le nekatera izmed vprašanj, ki si jih bomo zastavili v tokratni epizodi jutranjega potovanja med naše nevrone. V četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.
Kako nošenje obraznih mask vpliva na človekovo sposobnost prepoznavanja znanih in neznanih obrazov
Zaznavanje obrazov je za človeka izjemno pomembno, tudi evolucijsko, zato tej sposobnosti možgani namenjajo dobršen del svojih zmogljivosti in omrežij, pripoveduje dr. Eilidh Noyes, kognitivna nevroznanstvenica, ki se ukvarja z raziskovanjem zaznavanja in prepoznavanja obrazov. Identifikacija obrazov in emocij je izjemno pomembna, kaj pa se zgodi, ko obraz zakriva maska? Kako to vpliva na prepoznavanje znanih in kako neznanih obrazov? Kaj to pomeni za forenziko in kaj za naše odnose? To so le nekatera izmed vprašanj, ki si jih bomo zastavili v tokratni epizodi jutranjega potovanja med naše nevrone.
V našem laboratoriju še nismo naredili raziskav z maskami, smo pa raziskovali druge preobleke, ki lahko vplivajo a prepoznavanje obrazov. Na tem področju obstaja že kar nekaj literature. Kar moramo pri tem narediti je, da ločimo dve področji prepoznavanja obrazov, in sicer prepoznavanje znanih obrazov – družine, prijateljev, slavnih oseb- in prepoznavanje neznanih obrazov. Če dodamo v zgodbo še maske, se zgodi naslednje. Pri znanih obrazih naši možganih shranijo vse mogoče različice obrazov, z različnimi izrazi, različno osvetljene in tako naprej. Vse te informacije so torej shranjene. Ko pa govorimo o neznanih obrazih je seveda shranjenih informacij, s katerimi lahko primerjamo, veliko manj. Če vzamemo kot primer kontrolo potnih listov, imamo tam le dva obraza -osebe pred nami in sliko na dokumentu. Pri zakritih znanih obrazih nam pri identifikaciji pomagajo številni podatki, ki jih imamo shranjene. Če prepoznavamo obraze družinskih članov in prijateljev, nam navadno to gre brez težav tudi, če nosijo maske. Več izzivov pa imamo z neznanimi obrazi, kjer bi potrebovali informacije o nosu, ustih in tako naprej. To ima lahko pomemben vpliv na področje zaznavanja obrazov in varnosti.
Kaj pa torej tisti ljudje, ki so izjemno dobri pri tem pomnjenju obrazov? Nekatere raziskave kažejo, da naj bi bilo superprepoznavalcev v družbi kakšen odstotek do dva. V nekaterih primerih naj bi bili celo boljši od računalniške tehnologije. A tu je še veliko odprtih vprašanj. Tudi pri obrazih, ki so zakriti.
To je zelo zanimivo vprašanje! Superprepoznavalci obrazov so področje, ki me raziskovalno zelo zanima. Nekaj dognanj iz raziskav kaže na to, da naj bi se pri zaznavanju in prepoznavanju obrazov opirali na podatke, ki jih dobijo iz drugih delov obraza kot ostali ljudje. Ali maske vplivajo na to, trenutno še ne vemo. Nas pa to vsekakor zanima.
Pri tem med možganskimi omrežji posebno vlogo igra predel, ki se mu reče – fuziformni girus. Ampak ni edini, pri prepoznavanju obrazov poteka cel orkester možganskega dogajanja.
Obrazi so evolucijsko za nas zelo pomembni. Ko pogledamo obraz, določimo, kdo ta oseba je. Je nekdo, ki ga poznamo, ali nekdo, ki ga ne. Je to nekdo, ki nam bo pomagal ali nekdo, ki nas ogroža. Z obrazov lahko razberemo emocije. Veliko je torej razlogov, zakaj možgani namenjajo tako velik del svojih zmogljivosti prav prepoznavanju obrazov in razbiranju emocij na njih. Če oboje povežemo z maskami – tudi tu je seveda poleg prepoznavanja obraza pomembno prepoznavanje čustev. Pri tem uporabljamo različne značilnosti obraza. Nasmeh recimo navadno odslikava dobro voljo in vemo, če spet pogledamo evolucijsko, da nam ta oseba ne bo stregla po življenju. Moramo pa se zavedati, da kljub temu, da maska zakriva del obraza, še vedno dobivamo veliko informacij. Eno so oči, drugo je glas, tretje telesna drža. Možgani so zelo dobri v tem, da izkoristijo katerekoli podatke, ki so jim na razpolago. Ko ne moremo videti nosa ali ust bomo uporabili druge informacije, ki nam lahko pomagajo pri identifikaciji in prepoznavanju tega, kako se nekdo počuti.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kljub temu, da so naši možgani res svojevrstno vesolje zmogljivosti, pa vsega vendarle ne zmorejo. Recimo izvajati dveh miselno zahtevnih nalog hkrati. Včasih je ta sposobnost zelo priročna in celo nujna, v drugih okoliščinah pa predstavlja veliko oviro in nevarnost. Sploh ko je pozornost ključna in kljub temu, da je morda ena od nalog, ki ju izvajamo hkrati, že avtomatizirana. V tokratni oddaji možgani na dlani bomo dobili vpogled v raziskave in izsledke študij o uporabi mobilnega telefona med vožnjo. Skozi oddajo nas bo odpeljal dr. Simon Brezovar,sopotnica z vprašanji - Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih. Gre za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma, pravi psiholog in nevroznanstvenik dr. Joel Pearson iz Avstralije, ki se na Univerzi New South Wales v Sydneyu ukvarja prav z raziskovanjem intuicije. Več o intuiciji in možganih v četrtek ob 7.35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov