Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dva t.i. lockdowna, zaprtje meja, prepoved prehajanja občin, regij, pol leta policijske ure, prepoved druženja v javnem prostoru, prepoved mirnih shodov z namenom javnega izražanja političnega mnenja. Če nam je bila v preteklem letu v imenu javnega zdravja svoboda gibanja radikalno onemogočena, se nam na horizontu že izrisuje pogojevanje te pravice v povezavi s cepljenjem proti bolezni covid 19. Bomo kmalu imeli cepilne potne liste? Nam bodo vrnili izgubljeno svobodo? Ali bodo ogrozili temeljne človekove pravice in vodili do diskriminacije? Več v 4. delu podkasta o človekovih pravicah z gosti Natašo Pirc Musar, Anuško Podvršič, Petrom Svetino in dr. Alešem Završnikom.
"Konstantno je treba gledati državi pod prste, ne glede na to ali je leva, zelena, rumena, rdeča ali desna"
Javno življenje se po dobrem letu dni ponovno odpira. Za nami so trije t.i. lockdowni, zaprtje meja, prepoved prehajanja občin in regij, pol leta policijske ure, prepoved druženja v javnem prostoru in prepoved mirnih shodov z namenom javnega izražanja političnega mnenja. Slednje je bilo z vladnim odlokom prepovedano od meseca marca lani do preteklega tedna. Če nam je bila v imenu javnega zdravja svoboda gibanja nepričakovano onemogočena, zdaj pa se nam po malem vrača, se nam na horizontu že izrisuje pogojevanje te pravice v povezavi s cepljenjem proti bolezni covid 19. Bomo kmalu imeli cepilne potne liste? Nam bodo slednji vrnili izgubljeno svobodo? Ali bodo ogrozili temeljne človekove pravice in vodili do diskriminacije? Kdaj bodo PCR testi brezplačni in bodo predstavljali "vstopnico" v normalno življenje vsem pod enakimi pogoji? Kakšna bo cena nove svobode? Bi morali v javnosti bolj glasno naslavljati problem erozije človekovih pravic, nespoštovanje ustave in zaton vladavine prava ter demokracije? Spomnimo na 32. člen slovenske ustave, ki pravi:
Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne.
Tudi pravica do zbiranja je temeljna človekova pravica, ki bistveno omogoča demokratično delovanje družbe, pa vendar je bila prebivalcem Slovenije, s strani oblasti, za več kot leto dni odvzeta.
V Sloveniji ima oblast ljudstvo in to oblast ljudstvo lahko izvršuje tudi preko t.i. institutov neposredne demokracije in v bistvu tega ni mogoče kar a priori omejiti.
Poudarja direktor Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Aleš Završnik. Tudi sicer različni strokovnjaki in intelektualci že leto dni opozarjajo, da morajo biti ukrepi za zajezitev epidemije strokovni in ne politični. Pri Pravni mreži za varstvo demokracije so na podlagi pravice do dostopa do javnih informacij, vlado zaprosili, da jim predoči dognanja za sprejemanje ukrepov, pravi Anuška Podvršič.
Te dokumetacije nam niso posredovali, zato smo zaprosili tudi epidemiološki kolegij na NIJZ, pa so nam ravno tako izdali odklonilno odločbo, uspeli smo dobiti samo zapisnike strokovne skupine za covid pri ministrstvu za zdravje, iz katerih pa izhaja, da o nekaterih ukrepih sploh niso odločali, sploh pa niso o tem odločali tedensko.
Sogovornica dodaja, da »zato ne moremo vedeti ali so ukrepi sorazmerni, če ne poznamo ozadja in nimamo dostopa do informacij, ki so javnega značaja«
Nekdanja informacijska pooblaščenka in pravnica Nataša Pirc Musar pa opozarja na to, da morajo biti vsi ukrepi začasni in da se na njih »nikakor in nikoli ne smemo navaditi«
Veste, v takšni situaciji bi človek v razvitih demokracijah pričakoval več ne samo razumevanja ampak tudi znanja s področja človekovih pravic. Večkrat sem že kritično povedala, da razumem, da je Slovenija v nezavidljivi situaciji, tako kot vse države po svetu, ampak če določenega področja strokovnjaki z ministrstev ne poznajo dovolj dobro, dejte lepo vas prosim vsaj vprašat, če česa ne veste!
35 epizod
Feminizem je v Sloveniji še vedno beseda z negativnim predznakom, čeprav je ženskam med drugim prinesel volilno pravico, pravico do dela, reproduktivne pravice, pravico do enakega plačila in osvoboditev od številnih spon patriarhata. Kljub temu o feminizmu kot civilno družbenemu gibanju ne vemo veliko, o pravicah deklic in žensk se v šolah ne učimo, ravno nasprotno, številne pomembne ženske so v šolskih gradivih še vedno prezrte, v javnem diskurzu o enakosti spolov in pravicah žensk pa pogosto naletimo na nelagodje in mizogine odzive. Vendar v zadnjem času opažamo raznolika družbena prizadevanja za pravice žensk, ki so vzniknila po globalnem gibanju #MeToo in kažejo na izrazito potrebo po javnem govoru o tej pereči družbeni problematiki. Namen podkasta Na pravi strani je izobraževati in osveščati o položaju žensk ter o enakosti spolov kot temelju demokracije.
Dva t.i. lockdowna, zaprtje meja, prepoved prehajanja občin, regij, pol leta policijske ure, prepoved druženja v javnem prostoru, prepoved mirnih shodov z namenom javnega izražanja političnega mnenja. Če nam je bila v preteklem letu v imenu javnega zdravja svoboda gibanja radikalno onemogočena, se nam na horizontu že izrisuje pogojevanje te pravice v povezavi s cepljenjem proti bolezni covid 19. Bomo kmalu imeli cepilne potne liste? Nam bodo vrnili izgubljeno svobodo? Ali bodo ogrozili temeljne človekove pravice in vodili do diskriminacije? Več v 4. delu podkasta o človekovih pravicah z gosti Natašo Pirc Musar, Anuško Podvršič, Petrom Svetino in dr. Alešem Završnikom.
"Konstantno je treba gledati državi pod prste, ne glede na to ali je leva, zelena, rumena, rdeča ali desna"
Javno življenje se po dobrem letu dni ponovno odpira. Za nami so trije t.i. lockdowni, zaprtje meja, prepoved prehajanja občin in regij, pol leta policijske ure, prepoved druženja v javnem prostoru in prepoved mirnih shodov z namenom javnega izražanja političnega mnenja. Slednje je bilo z vladnim odlokom prepovedano od meseca marca lani do preteklega tedna. Če nam je bila v imenu javnega zdravja svoboda gibanja nepričakovano onemogočena, zdaj pa se nam po malem vrača, se nam na horizontu že izrisuje pogojevanje te pravice v povezavi s cepljenjem proti bolezni covid 19. Bomo kmalu imeli cepilne potne liste? Nam bodo slednji vrnili izgubljeno svobodo? Ali bodo ogrozili temeljne človekove pravice in vodili do diskriminacije? Kdaj bodo PCR testi brezplačni in bodo predstavljali "vstopnico" v normalno življenje vsem pod enakimi pogoji? Kakšna bo cena nove svobode? Bi morali v javnosti bolj glasno naslavljati problem erozije človekovih pravic, nespoštovanje ustave in zaton vladavine prava ter demokracije? Spomnimo na 32. člen slovenske ustave, ki pravi:
Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne.
Tudi pravica do zbiranja je temeljna človekova pravica, ki bistveno omogoča demokratično delovanje družbe, pa vendar je bila prebivalcem Slovenije, s strani oblasti, za več kot leto dni odvzeta.
V Sloveniji ima oblast ljudstvo in to oblast ljudstvo lahko izvršuje tudi preko t.i. institutov neposredne demokracije in v bistvu tega ni mogoče kar a priori omejiti.
Poudarja direktor Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Aleš Završnik. Tudi sicer različni strokovnjaki in intelektualci že leto dni opozarjajo, da morajo biti ukrepi za zajezitev epidemije strokovni in ne politični. Pri Pravni mreži za varstvo demokracije so na podlagi pravice do dostopa do javnih informacij, vlado zaprosili, da jim predoči dognanja za sprejemanje ukrepov, pravi Anuška Podvršič.
Te dokumetacije nam niso posredovali, zato smo zaprosili tudi epidemiološki kolegij na NIJZ, pa so nam ravno tako izdali odklonilno odločbo, uspeli smo dobiti samo zapisnike strokovne skupine za covid pri ministrstvu za zdravje, iz katerih pa izhaja, da o nekaterih ukrepih sploh niso odločali, sploh pa niso o tem odločali tedensko.
Sogovornica dodaja, da »zato ne moremo vedeti ali so ukrepi sorazmerni, če ne poznamo ozadja in nimamo dostopa do informacij, ki so javnega značaja«
Nekdanja informacijska pooblaščenka in pravnica Nataša Pirc Musar pa opozarja na to, da morajo biti vsi ukrepi začasni in da se na njih »nikakor in nikoli ne smemo navaditi«
Veste, v takšni situaciji bi človek v razvitih demokracijah pričakoval več ne samo razumevanja ampak tudi znanja s področja človekovih pravic. Večkrat sem že kritično povedala, da razumem, da je Slovenija v nezavidljivi situaciji, tako kot vse države po svetu, ampak če določenega področja strokovnjaki z ministrstev ne poznajo dovolj dobro, dejte lepo vas prosim vsaj vprašat, če česa ne veste!
V tokratni epizodi podkasta Na pravi strani je voditeljica Tita Mayer gostila gledališka igralca Primoža Bezjaka in Klemna Janežiča. Spregovorila sta o tem kako patriarhat škoduje tudi moškim, o družbenih predsodkih in o tem kaj lahko moški naredijo, da bi bilo v družbi manj nasilja.
V podkastu Na pravi strani je bila pisateljica, prevajalka, publicistka, urednica portala Disenz, Dijana Matković. Letošnja prejemnica nagrade Ženske o ženskah za neomajni angažma v krepljenju kritične in politične misli je ena redkih, ki v javnem prostoru nagovarja medpresečnost pozicij kot so ženskost, priseljenstvo, revščina in prekarnost. V podkastu je spregovorila o delavskih pravicah, o sistemski legalizaciji izkoriščanja, o razredni razslojenosti, o feminizmu in položaju žensk ter o nastajanju nove knjige. Dijano Matković je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.
"O mojem telesu, in to velja tudi za mojo hčerko, lahko odločam samo jaz in ne neki gospod, tam nekje, sivolas in sivobrad, ki ne ve, kaj je biti ženska", pravi gledališka igralka Tjaša Železnik, ki je v novi epizodi podkasta Na pravi strani spregovorila tudi o položaju žensk v gledališču, o družbenih normah, ki od žensk zahtevajo večno mladost, o stereotipih, s katerimi se soočajo deklice, in o tem, kako pomembno se je bojevati za svoje pravice. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.
V slovenskih medijih v več kot 70 odstotkih kot viri informacij nastopajo moški; slednji so v veliki večini tudi gostje različnih oddaj in komentatorji politično družbenega dogajanja pri nas in v svetu. Ker je enakost spolov temeljna vrednota in temeljno načelo Evropske unije, zapisano pa je tudi v slovenski ustavi sta danes predsednica Združenja Ona Ve Marta Kos in predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martič podpisala Zavezo 50 – 50 za aktivno delovanje na področju enakosti spolov v slovenskem medijskem prostoru. O namenu zaveze in o tem kakšne spremembe prinaša v novi epizodi podkasta Na pravi strani z voditeljico Tito Mayer.
Na pravi strani sta bili tokrat voditeljici in urednici, avtorici televizijske oddaje in podkasta Prvič, Urška Henigman in Neža Prah Seničar. Govorile smo o tem kako mladi razmišljajo o medsebojnih odnosih, o spolnosti, nasilju, enakosti in spoštovanju različnosti. Spregovorile pa smo tudi o sovražnih odzivih določenega dela javnosti na oddajo, ki zrcalijo še vedno dobro usidran patriarhat v naši družbi.
Na pravi strani so bile tokrat letošnje prejemnice nagrade Mesta žensk »Ženske o ženskah«. Sonja Lokar, Dijana Matković, Tea Hvala, Tjaša Črnigoj in kolektiv Rejv utopija. Posameznice, ki jih odlikuje pogum in prizadevanje za boljši, pravičnejši svet so spregovorile o številnih aktualnih problemih naše družbe. V podkastu, ki žensk ne pripušča h glasu le ob osmem marcu, tudi o tem zakaj je treba nenehno opozarjati na že pridobljene pravice, kako težko je o enakosti spolov govoriti v ruralnem okolju kot tudi o tem, zakaj je treba javni prostor očistiti nasilja, diskriminacije in nadlegovanja.
8. marca, na mednarodni praznik žensk, je bila Na pravi strani predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar. V poglobljenem intervjuju z voditeljico Tito Mayer je predsednica republike spregovorila o najbolj perečih problemih, ki zadevajo kar polovico našega prebivalstva; o revščini žensk, o nasilju nad ženskami, o plačni neenakosti in diskriminaciji, o reproduktivnih pravicah ter o spolnih stereotipih in krivicah. Pa tudi o položaju žensk v Evropi, v Ukrajini ter o genocidu v Gazi in tamkajšnji vojni proti ženskam in otrokom. Predsednica republike je med drugim spregovorila tudi o položaju žensk v politiki ter opozorila na pomen enakosti spolov in na moč žensk spreminjati družbo na bolje.
Novo leto je čas, da pogledamo kakšni izzivi nas glede enakosti in pravic žensk čakajo v prihodnje. Že dlje časa opazujemo, da se v Evropi sprožajo procesi retradicionalizacije hkrati pa zmanjkuje politične volje za ohranjanje že doseženih ekonomskih, socialnih, političnih in osebnih pravic žensk. Letos bomo imele priložnost svoj glas nameniti tistim, ki enakost in človekove pravice zagovarjale v evropskem parlamentu zagovarjale. Junija nas namreč čakajo volitve v evropski parlament. O tem kakšen je položaj žensk v evropskem političnem prostoru, zakaj so evropske volitve pomembne in kako zagotoviti večjo pariteto, smo spregovorile v prvi epizodi novega leta. Avtorica in voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Ženskega lobija Slovenije, Sonjo Lokar.
V pregledu leta 2023 se je avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer ozrla nazaj in poskušala izpostaviti dogodke povezane s položajem žensk, ki so v preteklosti najbolj odmevali. Pod črto lahko sklenemo, da je še vedno najbolj pereč problem in tudi izraz neenakosti spolov pojav nasilja nad ženskami, plačna neenakost, revščina starejših žensk, reproduciranje škodljivih spolnih stereotipov in vse glasnejše težnje po retradicionalizaciji družbe ter kratenju reproduktivnih pravic žensk.
Prejšnji teden smo obeležili evropski dan enakega plačila. To je dan, ko ženske simbolno prenehamo prejemati plačilo za enako delo v primerjavi s svojimi moškimi kolegi, čeprav ga bomo opravljale do konca leta. Ženske v EU namreč v povprečju še vedno zaslužijo manj kot moški. Za Slovenijo pa že vrsto let velja napačno splošno prepričanje, da je plačna neenakost majhna, kar pa ne drži. V podkastu Na pravi strani je tokrat beseda tekla o tem, zakaj smo ženske za enako delo plačane manj.
V zadnjih sto petdesetih letih smo imeli izjemne pesnice in pisateljice, ki so ostale popolnoma zamolčane in pozabljene. Položaj žensk na področju književnosti pa se tudi v zadnjih nekaj letih ni kaj prida izboljšal; skoraj vse slovenske pisateljice in pesnice so izbrisali iz učnih načrtov, o nepriznavanju dela književnic pa priča tudi šokanten podatek, da je veliko Prešernovo nagrado za literaturo prejelo 67 moških in samo dve ženski. Na pravi strani tokrat o izbrisu slovenskih književnic iz učnih načrtov, o moški dominaciji znotraj literarnega kanona ter o dolgi zgodovini diskriminacije ustvarjalk na področju književnosti. Avtorica in voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Slovenskega PEN-a Tanjo Tumo.
Če smo v prejšnji epizodi podkasta Na pravi strani govorile o pravici do splava, o pravici žensk do telesne avtonomije ter o tem zakaj je problematično, da določena gibanja javno pozivajo k ukinitvi pravic žensk in k uveljavljanju moške dominacije, smo v tokratni epizodi spregovorile o tem, kako je nasilje nad ženskami povezani s tovrstno patriarhalno miselnostjo. Avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer je pred mikrofon povabila Katjo Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Potem, ko je prejšnji teden v Ljubljani potekal Pohod za življenje, katerega udeleženci si prizadevajo za ukinitev pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, so se v organizaciji Katoliške mladine zgodile tudi prve javne množične molitve, ki se sicer odvijajo tudi na Hrvaškem. Na oba dogodka se je odzvala tako širša javnost kot tudi politični vrh. Več v tokratni epizodi podkasta Na pravi strani avtorica in voditeljica Tita Mayer z gostjami.
V prvi epizodi nove sezone podkasta Na pravi strani smo se pogovarjale o t.i. "Barbie feminizmu". Besedna zveza, ki sproža burne reakcije je ob izidu težko pričakovanega filma o legendarni lutki Barbie preplavila svetovne medije. Voditeljica in avtorica podkasta Tita Mayer je tokrat pred mikrofon povabila dr. Manco G. Renko. Spregovorili sta o tem v kolikšni meri velike korporacije in pop kultura vplivajo na položaj žensk.
Ženske v sosednji Hrvaški so 8. marca, točno opoldne, zapustile svoja delovna mesta in za deset minut prekinile delo. S to simbolno gesto so želele opozoriti na plačno vrzel in na neenak položaj žensk v primerjavi z moškimi. V tokratni epizodi je avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer pred mikrofon povabila hrvaško novinarko in predsednico Evropske zveze novinark in novinarjev, Majo Sever. V podkastu pa tudi pregled aktualnega dogajanja v mesecu marcu.
Ob mednarodnem dnevu žensk je avtorica in voditeljica Tita Mayer pred mikrofon povabila poslanke. Spregovorile so o najbolj perečih problemih s katerimi se soočajo ženske v Sloveniji. Več o tem kje se njihova mnenja razhajajo, kje se strinjajo in ali so pripravljene pri pomembnih temah stopiti onkraj svojih ideologij, v novi epizodi podkasta Na pravi strani.
V tokratni epizodi podkasta Na pravi strani smo spregovorile o položaju ustvarjalk v kulturi in umetnosti. Avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer je gostila gledališki igralki Ivo Babić in Niko Rozman, ki sta odprto spregovorili o spolnem nasilju, diskriminaciji in stereotipnih vlogah, ki jih igrajo ženske v gledališču ter na filmskem platnu in o patriarhatu, ki tako kot od vseh tudi od žensk, ki delujejo na področju kulture zahteva nenehno prilagajanje in podrejenost.
Da je v Sloveniji dobro poskrbljeno za enakopravnost je jasno, da smo še zelo daleč od enakosti v družbi pa kažejo ne le raziskave temveč tudi javno izrečene žaljivke in vulgarno komentiranje videza naših političark, ki smo jim ponovno priče v zadnjih dnevih. Komentiranje, ki prihaja tudi s strani vidnih predstavnikov družbe služi diskreditaciji žensk ter je odraz mizoginije. Avtorica in voditeljica podkasta Na pravi strani, Tita Mayer je v tokratni epizodi, skupaj z gostjama, med drugim spregovorila tudi o nerazumevanju enakosti na politični ravni. O pomenu feminizmu pa je vprašala predsednico države Natašo Pirc Musar in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Vprašanje o tem ali je feminist, pa je zastavila celo predsedniku vlade dr. Robertu Golobu.
V zadnji epizodi leta 2022 se je avtorica in voditeljica podkasta Na pravi strani Tita Mayer ozrla nazaj in pogledale kaj je leto v izteku ženskam prineslo in kaj vse jim je odvzelo.
Slovenija se z izvolitvijo predsednice uvršča med države, ki so imele na vseh ključnih političnih pozicijah ženske. Po prvi predsednici vlade Alenki Bratušek, po prvi predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, smo z izvolitvijo Nataše Pirc Musar, dobili tudi prvo predsednico države, kar je izjemno pomembna pridobitev na simbolni ravni in v kontekstu enakosti spolov. O tem bo tekla beseda v novi epizodi podkasta Na pravi strani. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila kolumnistko časopisa Dnevnik, Tanjo Lesničar Pučko in novinarko medijske hiše Delo, Anjo Intihar.
Neveljaven email naslov