Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koroško statistično regijo tvori 12 občin v treh rečnih dolinah: Dravski, Mežiški in Mislinjski. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2017 na Koroškem ustvarjenih samo en odstotek od vseh slovenskih turističnih nočitev. Zaščitni znak Koroške je 2126m visoka gora Peca, pod katero naj bi po legendi v votlini spal dobri kralj Matjaž s svojo vojsko in čakal, da se bo prebudil, ko se mu bo brada devetkrat ovila okoli mize. So se pa že pred njim prebudili mnogi koroški turistični ponudniki, in če k temu dodamo izjemno zgodovino, številne naravne in kulturne znamenitosti, prijazne ljudi in koroško košto, je razlogov za obisk več kot dovolj. Odkrivanja Koroške se je lotil tudi Bojan Leskovec.
Naslov oddaje »Napotki« pristoji Koroški, saj pridete tja dobesedno »po potki«
Tokrat smo kompas naravnali v smeri Koroške statistične regije, ki jo tvori 12 občin v treh rečnih dolinah: Dravski, Mežiški in Mislinjski. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2017 na Koroškem ustvarjenih samo en odstotek od vseh slovenskih turističnih nočitev.
Moj prvi cilj »plebiscitna vas« ob avstrijski meji- Libeliče, ki se ponašajo tudi s svojim grbom in zastavo. V markantni stavbi, nekdanjemu župnišču, ki so ga zgradili skoraj točno na 15. poldnevniku so uredili prav posebno plebiscitno zbirko, ki prikazuje "odhod" Libelič v Avstrijo, po koroškem plebiscitu leta 1920 in "vrnitev" kraja na slovensko stran dve leti pozneje. Domačin Adrijan Zalesnik pove tudi zgodbo o gasilski pumpi, ki so jo, po vzpostavitvi nove meje, odpeljali na avstrijsko stran.
Fantje iz Libelič so rekli, če so nam vse pobrali, gasilske pumpe jim pa ne damo. Podkupili so žandarje in carinike na meji, organizirali nočno akcijo, kolesa pumpe ovili v cunje ter jo prepeljali na našo stran. V Libeličah je bilo veliko slavje, avstrijski časopisi pa so se razpisaali o dogodku kot da bi pol Avstrije ukradli.
Moj naslednji cilj: pristan koroških splavarjev ob reki Dravi med Dravogradom in Muto. Ana Kugovnik koordinira flosarska doživetja v zgornjedravski dolini.
Splavarjenje lesa je bila nekoč donosna gospodarska dejavnost, danes pa je to zanimiva in poučna dogodivščina na Dravi.
Tradicionalna koroška kulinarika se prav nič ne spogleduje z novodobnimi prehranskimi načrti za zgubljanje kilogramov. Aktivnemu popotniku Korošci postrežejo krepko kosilo, pove Danica Hudrap, ki je avtorica diplomske naloge na temo koroške košte z naslovom »Po starih cajtih diši«.
Posebno mesto na koroških mizah ima ržen kruh. Poletni koroški gozdovi ponujajo tudi slastne borovnice ali črnice, kot jim pravimo domačini. Poceni in preprosta je sladice, ko v skodelico natresem borovnice in jih posujemo s sladkorjem, mi jim rečemo kar cukrane borovnice.
Tim Kolar Erat iz oddelka turizem pri Zavodu, ki v Ravnah na Koroškem pod isto streho združuje tudi kulturo, šport in mlade, mi predstavi eno najbolj zdravilnih voda na Koroškem.
Voda iz izvira Rimski vrelec ima slavno preteklost. Zaradi visoke vsebnosti železa so ji pripisovali zdravilne učinke, stregli so jo v dunajskih hotelih in izvažali celo v Ameriko.
Koroška ponuja nekaj izvrstnih kolesarskih priložnosti. Ena izmed njih se imenuje »štrekna«- kolesarska pot, speljana po opuščeni trasi nekdanje železniške proge Velenje Dravograd. Aleš Rupreht iz Koroške regionalne razvojne agencije.
24-kilometrska trasa kolesarske poti po Mislinjski dolini, med Otiškim Vrhom, Slovenj Gradcem, Mislinjo in Gornjim Doličem je dobila posebno ime, ker poteka po trasi nekdanje železnice.
Koroško statistično regijo tvori 12 občin v treh rečnih dolinah: Dravski, Mežiški in Mislinjski. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2017 na Koroškem ustvarjenih samo en odstotek od vseh slovenskih turističnih nočitev. Zaščitni znak Koroške je 2126m visoka gora Peca, pod katero naj bi po legendi v votlini spal dobri kralj Matjaž s svojo vojsko in čakal, da se bo prebudil, ko se mu bo brada devetkrat ovila okoli mize. So se pa že pred njim prebudili mnogi koroški turistični ponudniki, in če k temu dodamo izjemno zgodovino, številne naravne in kulturne znamenitosti, prijazne ljudi in koroško košto, je razlogov za obisk več kot dovolj. Odkrivanja Koroške se je lotil tudi Bojan Leskovec.
Naslov oddaje »Napotki« pristoji Koroški, saj pridete tja dobesedno »po potki«
Tokrat smo kompas naravnali v smeri Koroške statistične regije, ki jo tvori 12 občin v treh rečnih dolinah: Dravski, Mežiški in Mislinjski. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2017 na Koroškem ustvarjenih samo en odstotek od vseh slovenskih turističnih nočitev.
Moj prvi cilj »plebiscitna vas« ob avstrijski meji- Libeliče, ki se ponašajo tudi s svojim grbom in zastavo. V markantni stavbi, nekdanjemu župnišču, ki so ga zgradili skoraj točno na 15. poldnevniku so uredili prav posebno plebiscitno zbirko, ki prikazuje "odhod" Libelič v Avstrijo, po koroškem plebiscitu leta 1920 in "vrnitev" kraja na slovensko stran dve leti pozneje. Domačin Adrijan Zalesnik pove tudi zgodbo o gasilski pumpi, ki so jo, po vzpostavitvi nove meje, odpeljali na avstrijsko stran.
Fantje iz Libelič so rekli, če so nam vse pobrali, gasilske pumpe jim pa ne damo. Podkupili so žandarje in carinike na meji, organizirali nočno akcijo, kolesa pumpe ovili v cunje ter jo prepeljali na našo stran. V Libeličah je bilo veliko slavje, avstrijski časopisi pa so se razpisaali o dogodku kot da bi pol Avstrije ukradli.
Moj naslednji cilj: pristan koroških splavarjev ob reki Dravi med Dravogradom in Muto. Ana Kugovnik koordinira flosarska doživetja v zgornjedravski dolini.
Splavarjenje lesa je bila nekoč donosna gospodarska dejavnost, danes pa je to zanimiva in poučna dogodivščina na Dravi.
Tradicionalna koroška kulinarika se prav nič ne spogleduje z novodobnimi prehranskimi načrti za zgubljanje kilogramov. Aktivnemu popotniku Korošci postrežejo krepko kosilo, pove Danica Hudrap, ki je avtorica diplomske naloge na temo koroške košte z naslovom »Po starih cajtih diši«.
Posebno mesto na koroških mizah ima ržen kruh. Poletni koroški gozdovi ponujajo tudi slastne borovnice ali črnice, kot jim pravimo domačini. Poceni in preprosta je sladice, ko v skodelico natresem borovnice in jih posujemo s sladkorjem, mi jim rečemo kar cukrane borovnice.
Tim Kolar Erat iz oddelka turizem pri Zavodu, ki v Ravnah na Koroškem pod isto streho združuje tudi kulturo, šport in mlade, mi predstavi eno najbolj zdravilnih voda na Koroškem.
Voda iz izvira Rimski vrelec ima slavno preteklost. Zaradi visoke vsebnosti železa so ji pripisovali zdravilne učinke, stregli so jo v dunajskih hotelih in izvažali celo v Ameriko.
Koroška ponuja nekaj izvrstnih kolesarskih priložnosti. Ena izmed njih se imenuje »štrekna«- kolesarska pot, speljana po opuščeni trasi nekdanje železniške proge Velenje Dravograd. Aleš Rupreht iz Koroške regionalne razvojne agencije.
24-kilometrska trasa kolesarske poti po Mislinjski dolini, med Otiškim Vrhom, Slovenj Gradcem, Mislinjo in Gornjim Doličem je dobila posebno ime, ker poteka po trasi nekdanje železnice.
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
V naPOTkih se danes podajamo na 500 m nadmorske višine, v naselje Čolnišče v občini Zagorje ob Savi, ki ima 270 prebivalcev. Od Zagorja je naselje oddaljeno 2 kilometra in pol, v Ljubljani ste v dobre pol ure, sodi pa v krajevno skupnost Kisovec-Loke. In če vsi poznamo Kisovec, saj od tam prihaja naš športni as Primož Rogljič, je za Čolnišče najbrž slišal malokdo. Kako je kraj povezan s čolni in kakšne zgodbe ter znamenitosti skriva?
Kot vemo, je ladja plovilo, veliko vodno vozilo, ki izpluje iz pristanišča, pluje, lahko tudi nasede ali se potopi. V naši državi pa najdemo tudi kraj s tem imenom. Pri imenu kraja Ladja gre za vodno krajevno ime, ki po vsej verjetnosti izhaja iz dejstva, da je bil v bližini jez. Predvidevajo, da je bilo v preteklosti sotočje Save in Sore v bližini ladenske cerkve ter da je zato nastal v dolini jez. Od kod torej izvor imena kraja? Je kdaj po reki Sori plula kakšna ladja?
NaPOTki se tokrat odpravljajo v Prekmurje, v manjšo ravninsko občino Tišina. Tam te kdaj pa kdaj zmoti regljanje Plavčka, brnenje traktorja ali klopotanje štorklje, ki na zorani njivi išče črve. Občina se ponaša z bogato naravno in kulturno dediščino in nudi številne možnosti aktivnega preživljanja prostega časa in rekreacije ali pa oddih in sproščujoče sprehode v naravi in parkih. Ljudje so gostoljubni, kar je občutila tudi Tadeja Bizilj – kam vse sta jo odpeljala njena sogovornika in kje se morate ustaviti tudi sami, če obiščete te kraje pa v naslednjih minutah ….
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
Zdaj pa iščemo Borovce. A ne tistih na morju, pod katerimi tako radi poležavamo, temveč se bomo zapeljali po regionalni cesti med Ptujem in Ormožem, kjer je tudi kraj s tem imenom. Njegova prva omemba sega v daljno leto 1458, tako da so leta 2018 zaznamovali 560. obletnico. V Borovcih je rubriko naPOTki snemala Tina Lamovšek.
Kraji, ki jih v naPotkih obiskujemo v poletnih mesecih imajo precej zanimiva imena, ki so načeloma povezana s poletjem – morda je današnja vasica, ki leži pod Turjakom in je del Velik Lašč kar na vrhu izvirnosti. Na vrsti za obisk je namreč vas Ščurki, ki je povezana s turjaško grofično, ki se je v dolino, kjer teče Ščurkov potok, hodila hladit. Tja - v Ščurke - se je odpravil velik prijatelj ščurkov, Jure K. Čokl.
Na zemljevidu Slovenije najdemo dva kraja z imenom Ples. Eden je v savinjski statistični regiji v Občini Bistrica ob Sotli ob meji s Hrvaško, drugi pa je – zanimivo – tako po skromni površini kot po majhnem številu prebivalcev – zelo podoben prvemu in leži v osrednjeslovenski regiji, približno tri kilometre od Moravč proti Izlakam. Tja se je odpeljala Nataša Rašl.
Suša nima svoje krajevne table, niti prebivalcev. Je pa to kraj, ki ima dve kapelici, čudežni studenec, cerkev na vrhu skalne pečine, nekaj sprehajalnih poti, plezalno steno, v neposredni bližini pa je Selška Sora, ki je še posebej poleti primerna za hitro osvežitev. Sušo najdete približno 3 kilometre po tem, ko prevozite Železnike. Sicer pa se nahaja med Železniki in Zalim Logom, krajem, ki je med drugim znan po »senci in zelju«. Zakaj, v Napotkih razloži Darja Pograjc, ki je v Suši senco in hlad iskala pretekli teden, ko so se nižinski kraji borili z vročino.
V tokratnih Napotkih se bomo vkrcali na Barko. Pri tem pa nam bodo bolj kot vesla pomagale noge. Zavijamo v jugozahodni del Slovenije. Le nekaj minut vožnje iz Divače, mimo svetovno znanih Škocjanskih jam, vas table usmerijo – na Barko. Začetki tega kraja naj bi segali že v prazgodovinsko obdobje, prva pisna omemba pa v leto 1460, v Senožejskem katastru. Na radijskih valovih s pomočjo treh domačinov, Primoža Polha, Stanka Polha in Denisa Ambrožiča, Barko navigira Mojca Delač.
Veliko Slovencev v tem času išče morsko osvežitev. Takšne, s slano vodo povezane osvežitve vam v tokratnih naPOTkih žal ne bomo ponudili, vam bomo pa ponudili Morsko. Naselje, ki šteje približno 200 prebivalcev, leži na levem bregu reke Soče v občini Kanal ob Soči. Mogoče se bo kakšnemu domačemu gostu zabavno fotografirati ob tabli naselja. A kar dela to vas bogato, so predvsem zgodbe domačinov. Tina Lamovšek vas s povabilom v naselje Morsko vabi tudi v čas pustovanja pod vodstvo idejnega in umetniškega vodje Branka Drekonje. Zakaj? Prisluhnite današnjim naPOTkom.
In tudi izvor imena Morje, kraja v občini Rače-Fram, ni povezan z vodo. Na poti tja pa se ne boste mogli izgubiti, saj je kraj Morje edini v Sloveniji s tem imenom.
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
Med poletjem smo si v oddaji NaPOTki zastavili nov cilj: obiskali bomo kraje z imeni, ki jih, če jih napišemo z malo začetnico, uporabljamo v vsakdanjem jeziku za opis predmetov ali pojmov. Prvi je povezan s poletjem: otok. Če ste pomislili na Izolo, na Otočec, na Blejski ali mogoče Mariborski otok, ste zavili v napačno smer. Odpravili smo se v Otok. Ja, nismo se zmotili: v vas Otok, edini naseljen otok v Sloveniji, ki danes sicer le še redko postane otok sredi Cerkniškega jezera.
Tokratni cilj je v Posavju. 510 metrov dolg osvetljen predor, namenjen kolesarjem in pešcem, zgledno obnovljen grad, sicer eden najpomembnejših spomenikov srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem, gostinec, ki je nekdanji olimpijski in svetovni prvak, pa še bi lahko naštevali. Vse to je obiskala Nataša Rašl v Brestanici in njeni okolici. Najprej je odšla v vas Anže, kjer kakšnega Anžeta sicer ni našla, je pa tam in v okolici srečala kar nekaj zanimivih sogovornikov.
Po približno kilometru vožnje od Šmartnega proti Dobrovem v Goriških Brdih se cesta odcepi levo in na griču nas pozdravi idilična vasica - Biljana. O njeni zgodovini je znanega marsikaj, prav tako pa je vas nosila pomembno vlogo za buditev narodne zavesti in ohranjanja slovenske kulture v teh obmejnih krajih in veljalo je, da "če si rekel Biljana, so jo poznali daleč naokrog". Z radijskim mikrofonom se jo je odpravila raziskovat Mojca Delač.
Obcestno naselje, 306 metrov nadmorske višine, vrtec, cerkev, trgovina in gasilski dom. Tako bi verjetno lahko opisali kar precej manjših slovenskih krajev. Ampak s tem se seveda na Prvem ne bomo zadovoljili, vsak kraj ima namreč svoje zgodbe in Ožbalt, ki se nahaja v občini Podvelka, jih ima veliko! Darja Pograjc jih je odkrivala za Napotke. Odkrila je pa legendo o imenu kraja, talilnico svinca, našla naravni amfiteater sredi gozda, poslušala zgodbe o pogumu splavarjev in posnela Ožbalta iz Ožbalta!
Če se je Bojan Leskovec prejšnji teden odpravil v Bojance pa se tokrat Marko Rozman v Markovce. V Občini, ki zajema devet vasi, živi čez 4200 ljudi. V letih pred nastankom občine in v desetletju po tem je prišlo do pravega razcveta mnogih dejavnosti. Kot boste slišali v nadaljevanju se občino bogati izjemna etnografska dediščina. Govorimo o območju države, od koder izhajajo Kurenti in največje pustne zabave. Napotki tokrat v Markovcih.
Z NaPOTki gremo danes v Belo Krajino, na Bojance. Kraj je nastal v 16. stoletju, o tem pričajo tudi priimki prvih prebivalcev, ki so se ohranili do danes in tvorijo večino vaškega telefonskega imenika. Prebivalcev Bojancev je manj kot sto, ponosni so, da imajo vse kar pritiče sodobnemu načinu življenja. Za povrhu pa še neokrnjeno naravo, mir, kolesarske poti, seizmografsko postajo, skrivno tiskarno, sakralni biser v podobi pravoslavne cerkve ter odlično jagnječjo pečenko.
Tokratni naPOTki so se odpravili v Benedikt. V Slovenskih goricah. Občina, ki združuje dvanajst naselij, se počasi prebuja tudi turistično, gosti imajo za ogled na voljo številne naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti. Ni kaj, tu si lahko turist v zelenju odpočije oči! In da, Tini Lamovšek je uspelo najti Benedikta, ki je v Benedikt zahajal službeno! Prisluhnite. Foto: Tina Lamovšek
Neveljaven email naslov