Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Črka T je danes na vrsti na našem seznamu najredkeje poseljenih slovenskih občin. Pelje nas na severozahod naše države. Če bi občini, ki smo jo obiskali, morali dodeliti eno barvo, bi to bila zagotovo smaragdno modra – zaradi Soče. V Tolmin, ki je (še posebej v toplejših mesecih) razmeroma dobro obiskan, je pot vodila Andrejo Gradišar, ki je v tem koncu naše države poskušala najti tudi kaj malo manj poznanega oz. poznano predstaviti z druge plati. Odpravila se je na Kozlov rob, ki na enem mestu združuje ostaline tako daljne kot bližnje preteklosti, hkrati pa ponuja še razgled na celotno tolminsko kotlino. Ogledala si je domačo zbirko ostankov 1. svetovne vojne, se okrepčala s sirom Tolmincem in za konec šla napolnit svojo stekleničko z zdravilno vodo.
V Tolmin po lepe razglede, ostanke 1. svetovne vojne, okusen sir in zdravilno vodo
Črka T je na vrsti na našem seznamu najredkeje poseljenih slovenskih občin. Pelje nas na severozahod naše države. Če bi občini, ki smo jo obiskali, morali dodeliti barvo, bi bila to zagotovo smaragdno modra – zaradi Soče. Gremo v Tolmin, ki je (še posebno v toplejših mesecih) razmeroma dobro obiskan. Je pa v tem koncu naše države tudi precej manj raziskanih kotičkov.
Kozlov rob združuje na istem mestu ostanke daljne in bližnje preteklosti, hkrati pa ponuja razgled na celotno tolminsko kotlino
Vzpetina z ruševinami nekdanjega gradu stoji v središču Tolmina. Do ruševin vodi okvirno polurni vzpon po učni poti. Na pobočju je tudi bunker iz 1. svetovne vojne. Na vrhu, na območju med severnim grajskim zidom in obzidjem, so lani izvedli izkopavanja. Kot pove sogovornik kustos arheolog Miha Mlinar iz Tolminskega muzeja, so se osredotočili na zadnjo poselitev Kozlovega roba ob koncu 16. in na začetku 17. stoletja.
"Največ najdenih stvari je vezanih na osnovne in druge dejavnosti v gradu. Gre za najdbe, povezane s kuhinjskimi aktivnostmi - kosti, zlomljeno lončenino. Manj je lepše keramike. Potem so tu najdbe, ki kažejo na bivanje v gradu - orodje, orožje, presenetljivo veliko ključavnic. Med vrednejšimi predmeti je zlatnik iz 16. stoletja. Gre za novec, ki je bil kovan v beneških kovnicah. Potem so tu nakitni predmeti - igle, lasnice. Ena lepših stvari, ki so bile odkrite, je marmornat kipec - doprsje ženske figure, najverjetneje iz italijanskih delavnic 16. stoletja."
Rezultate izkopavanj bo mogoče videti letos poleti na tolminskem mestnem trgu.
Z detektorjem kovin in krampom do zasebnega muzeja
Muzej Mrzli vrh stoji v Zatolminu. Gre za zasebno zbirko predvsem ostankov 1. svetovne vojne, ki jo je skupaj z očetom in bratom ustvaril Matjaž Velikonja. Ena izmed polic je namenjena tudi medicinskim pripomočkom:
"Na njej so različne protibolečinske tablete. Zanimiva je ta steklenička, ki je bila namenjena za rast last. Potem je tukaj predel s čutaricami in konzervami - od ribjih konzerv do zajčje obare."
Muzej, ki je v prizidku domače hiše, je odprt vsak dan od 8. do 20. ure po predhodni najavi obiskovalcev.
Sir mora imeti sobno temperaturo
Ekološka vasica Čadrg je ena redkih, ki je še ohranila zadružni način izdelovanja sira v skupni vaški sirarni. Kot pove Marija Bončina s kmetije Pri Lovrču se opravila začnejo navsezgodaj - prva je molža, sledi prevoz mleka v sirarno in do poldneva še izdelava sira. Ta nato zori še okvirno dva meseca.
"Tolminc mora biti dovolj zorjen. Mi nimamo več certifikata, smo obupali po kar dolgih letih. Delamo po tradicionalni recepturi, vse je enako, razen, da nimamo certifikata. Sir mora biti na sobni temperaturi, preden ga užijemo, da ima tisti poln okus."
V Gabrje po zdravilno vodo
Grofova voda je zdravilni izvir nad vasjo Gabrje. Strma asfaltna pot, ki vodi iz vasi, hitro preide v gozdno, na poti je včasih treba preskočiti kakšen manjši potoček, prečkati most nad slapom. Pot do izvira vzame okvirno pol ure, vmes pa je mogoče opazovati več kot deset slapov.
"Grofova voda izvira v grapi potoka Sopotnica. Dolina Soče je znana kot dežela žive vode. Kar nekaj izvirov ima zdravilne učinke, Grofova voda pa ima največjo zdravilno moč," pove Tjaša Bizjak iz TIC Tolmin.
To vodo so nekoč nosili v dolino grofu. Od tod tudi izvira ime: "Vsak dan naj bi jo v lesenih posodah nosili na grad, da jo je lahko pil in ostal večno mlad," je dodala sogovornica.
Črka T je danes na vrsti na našem seznamu najredkeje poseljenih slovenskih občin. Pelje nas na severozahod naše države. Če bi občini, ki smo jo obiskali, morali dodeliti eno barvo, bi to bila zagotovo smaragdno modra – zaradi Soče. V Tolmin, ki je (še posebej v toplejših mesecih) razmeroma dobro obiskan, je pot vodila Andrejo Gradišar, ki je v tem koncu naše države poskušala najti tudi kaj malo manj poznanega oz. poznano predstaviti z druge plati. Odpravila se je na Kozlov rob, ki na enem mestu združuje ostaline tako daljne kot bližnje preteklosti, hkrati pa ponuja še razgled na celotno tolminsko kotlino. Ogledala si je domačo zbirko ostankov 1. svetovne vojne, se okrepčala s sirom Tolmincem in za konec šla napolnit svojo stekleničko z zdravilno vodo.
V Tolmin po lepe razglede, ostanke 1. svetovne vojne, okusen sir in zdravilno vodo
Črka T je na vrsti na našem seznamu najredkeje poseljenih slovenskih občin. Pelje nas na severozahod naše države. Če bi občini, ki smo jo obiskali, morali dodeliti barvo, bi bila to zagotovo smaragdno modra – zaradi Soče. Gremo v Tolmin, ki je (še posebno v toplejših mesecih) razmeroma dobro obiskan. Je pa v tem koncu naše države tudi precej manj raziskanih kotičkov.
Kozlov rob združuje na istem mestu ostanke daljne in bližnje preteklosti, hkrati pa ponuja razgled na celotno tolminsko kotlino
Vzpetina z ruševinami nekdanjega gradu stoji v središču Tolmina. Do ruševin vodi okvirno polurni vzpon po učni poti. Na pobočju je tudi bunker iz 1. svetovne vojne. Na vrhu, na območju med severnim grajskim zidom in obzidjem, so lani izvedli izkopavanja. Kot pove sogovornik kustos arheolog Miha Mlinar iz Tolminskega muzeja, so se osredotočili na zadnjo poselitev Kozlovega roba ob koncu 16. in na začetku 17. stoletja.
"Največ najdenih stvari je vezanih na osnovne in druge dejavnosti v gradu. Gre za najdbe, povezane s kuhinjskimi aktivnostmi - kosti, zlomljeno lončenino. Manj je lepše keramike. Potem so tu najdbe, ki kažejo na bivanje v gradu - orodje, orožje, presenetljivo veliko ključavnic. Med vrednejšimi predmeti je zlatnik iz 16. stoletja. Gre za novec, ki je bil kovan v beneških kovnicah. Potem so tu nakitni predmeti - igle, lasnice. Ena lepših stvari, ki so bile odkrite, je marmornat kipec - doprsje ženske figure, najverjetneje iz italijanskih delavnic 16. stoletja."
Rezultate izkopavanj bo mogoče videti letos poleti na tolminskem mestnem trgu.
Z detektorjem kovin in krampom do zasebnega muzeja
Muzej Mrzli vrh stoji v Zatolminu. Gre za zasebno zbirko predvsem ostankov 1. svetovne vojne, ki jo je skupaj z očetom in bratom ustvaril Matjaž Velikonja. Ena izmed polic je namenjena tudi medicinskim pripomočkom:
"Na njej so različne protibolečinske tablete. Zanimiva je ta steklenička, ki je bila namenjena za rast last. Potem je tukaj predel s čutaricami in konzervami - od ribjih konzerv do zajčje obare."
Muzej, ki je v prizidku domače hiše, je odprt vsak dan od 8. do 20. ure po predhodni najavi obiskovalcev.
Sir mora imeti sobno temperaturo
Ekološka vasica Čadrg je ena redkih, ki je še ohranila zadružni način izdelovanja sira v skupni vaški sirarni. Kot pove Marija Bončina s kmetije Pri Lovrču se opravila začnejo navsezgodaj - prva je molža, sledi prevoz mleka v sirarno in do poldneva še izdelava sira. Ta nato zori še okvirno dva meseca.
"Tolminc mora biti dovolj zorjen. Mi nimamo več certifikata, smo obupali po kar dolgih letih. Delamo po tradicionalni recepturi, vse je enako, razen, da nimamo certifikata. Sir mora biti na sobni temperaturi, preden ga užijemo, da ima tisti poln okus."
V Gabrje po zdravilno vodo
Grofova voda je zdravilni izvir nad vasjo Gabrje. Strma asfaltna pot, ki vodi iz vasi, hitro preide v gozdno, na poti je včasih treba preskočiti kakšen manjši potoček, prečkati most nad slapom. Pot do izvira vzame okvirno pol ure, vmes pa je mogoče opazovati več kot deset slapov.
"Grofova voda izvira v grapi potoka Sopotnica. Dolina Soče je znana kot dežela žive vode. Kar nekaj izvirov ima zdravilne učinke, Grofova voda pa ima največjo zdravilno moč," pove Tjaša Bizjak iz TIC Tolmin.
To vodo so nekoč nosili v dolino grofu. Od tod tudi izvira ime: "Vsak dan naj bi jo v lesenih posodah nosili na grad, da jo je lahko pil in ostal večno mlad," je dodala sogovornica.
V Sloveniji je 70 prebivalcev z imenom Miklavž in kar 5401 prebivalka, ki se podpiše z imenom Marjeta. Sliši se obetavno – je menila avtorica tokratnih naPOTkov, ki se je v iskanju soimenjakov krajev podala v Miklavža in Marjeto na Dravskem polju.
Občina Mirna je ena najmlajših slovenskih občin in spada v jugovzhodno statistično regijo. Obsega 22 naselij na 31 km2 in ima približno 2600 prebivalcev.
Ključna beseda oziroma ime današnjih Napotkov je Primož – ime ene od 11ih krajevnih skupnosti v Občini Sevnica, poimenovanje kraja s 24imi prebivalci, v katerem obstajajo tudi cerkev, gasilsko, kulturno-turistično in športno društvo, ki so jih prav tako poimenovali Primož. Med Primožani pa je Katja Krajnc našla tudi moškega s tem imenom, ki skupaj z ostalimi sogovorci poudarja, da imajo v Primožu »marsikaj za pokazat' in za videt'«.
V tretji sezoni Napotkov spoznavamo naselja in iščemo prebivalce, ki nosijo njihova imena. Pretekli teden je tako Darja Pograjc v Gaju poskušala poiskati Gaja ali Gajo. Še pred tem pa preverimo, kateri Gaj je sploh obiskala – po podatkih Statističnega urada RS so namreč v Sloveniji trije kraji s tem imenom ter več deset krajevnih imen s sestavino »gaj«. Tak je tudi na primer Spodnji Gaj pri Pragerskem, ki je pravzaprav »sosed« tistega Gaja, ki ga gremo zdaj obiskat. Napotki!
Marsikje smo v rubriki Napotki že bili, v kraju, ki na zemljevidu niti ne obstaja, pa še nikoli. A vse je enkrat prvič in tako sem se je Jure K. Čokl odpravil na Katarino nad Ljubljano.
Lenart je ime kar nekaj slovenskih naselij, med drugim v občinah Škofja Loka, Gornji Grad in v istoimenski Občini Lenart. Poleg tega je Lenart tudi osebno ime, nosi ga 882 Slovencev, ali priimek, z njim se podpisuje 489 prebivalcev naše države. Ob obisku je Andreja Čokl združila vse štiri možnosti – naselje, občino, ime in priimek Lenart. Dobrošlico sta ji izrekla sedemletni Lenart Maj in predstavnik družine Lenart, po kraju (oz. po novem že drugič mestu) jo je popeljal ovtar Marko Šebart, okoli jezera Komarnik pa ornitolog Robi Šiško.
384. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je to število prebivalcev Slovenije z imenom Florjan. Največ (91) jih živi v savinjski statistični regiji, kjer je tudi naselje Florjan pri Šoštanju. Na vrsti je nova epizoda naPOTkov, ki v 3. sezoni odkrivajo kraje, s pomočjo soimenjakov. Tokrat je ključno ime Florjan, avtorica reportaže pa Nadia Petauer.
Na Prvem bomo nedeljska jutra popestrili že s 3. sezono naPOTkov. Tokratna rdeča nit bodo kraji, ki so hkrati tudi osebna imena. Lucija, Lenart, Draga, Zala, Bela, Biljana, Florjan, Gaj, Vitan, Dane. Kot prvo naselje s soimenjakinjo med prebivalkami Slovenije, ki ga predstavljamo v novi sezoni, je Lucija. Tini Lamovšek sicer ni uspelo najti prebivalke s tem imenom, je pa našla neko drugo. In sicer cerkev svete Lucije. Foto: Tina Lamovšek, Radio Prvi
V naPOTkih tokrat pod drobnogled jemljemo najmanjšo izmed treh slovenskih občin, ki se začnejo s črko Z, in sicer Zavrč. Gre za majhno občino z malo prebivalci, ki se je leta 1994 odcepila od Mestne občine Ptuj. Najrazvitejša dejavnost v Zavrču je vinogradništvo, poleg tega pa so prisotne tudi gostinska, trgovska in drobna obrtna dejavnost. Neokrnjena narava in naravne lepote pomenijo tudi potencial za pohodništvo in kmečki turizem, se pa Zavrč sooča z veliko težavo demografske narave.
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
Na kvadratnem kilometru občine, v katero gremo danes v naPOTkih, živi približno 28 prebivalcev. Glavna atrakcija je mogočna trdnjava nad reko Krko – grad Žužemberk, vendar domačini stavijo še na nekaj drugih zgodovinskih, kulturnih in naravnih znamenitosti. Občina s tem imenom poleg dveh glavnih naselij obsega še številne druge manj znane in redko poseljene vasi na planotah.
Še na začetku 20. stoletja je naselje Šalovci bilo eno največjih naselij na Goričkem. Danes v Šalovcih živi le nekaj več kot 430 ljudi, še slabša je demografska slika v drugih naseljih občine, ki jo sestavlja 6 naselij: Budinci, Markovci, Dolenci, Čepinci, Domanjševci in Šalovci. Idilična gričevnata prekmurska pokrajina je sicer izrazito kmetijsko območje, na katerem se opazen del prebivalstva preživlja s kmetijstvom. A nove priložnosti se kažejo v t.i. mehkem turizmu, ki ga omogočata neokrnjena narava in industrijska neobremenjenost. Na pot na skrajni severovzhod Slovenije se je podala Nadia Petauer.
Med Štajersko, Koroško in Kranjsko je »ujeta« odmaknjena občina Solčava, ki velja za najredkeje poseljeno občino v naši državi. Na kvadratnem kilometru v povprečju živi zgolj 5 prebivalcev. Naravne zanimivosti v občini so Logarska dolina s slapom Rinka in izvirom potoka Črna, seveda pa si želijo razbremenitve te doline s preusmeritvijo turistov še v druge, morda manj poznane dele občine. Solčavsko, ki ima kar 37 kilometrov panoramske poti, je bilo upravno, gospodarsko in kulturno povezano s sosednjo Koroško do leta 1894, ko so, zato je tudi narečje bližje Koroški. Od najbližjih urbanih središč je oddaljena več kot 34 km (Mozirje), 41 km do Kamnika, do Velenja 53 km, do Celja, Ljubljane in Celovca 70 km. Občino Solčavo je za rubriko naPOTki obiskala Tina Lamovšek. Še to: v reportaži boste slišali tudi instrumentalno glasbo, ki pa je prav tako povezana s Solčavskim. Glasba, ki jo je izbral Rudi Pančur, pripada solčavskemu citrarju (sicer pokojnemu) Karliju Gradišniku.
Ribnica na Pohorju leži na Ribniškem Pohorju. Občina je majhna po površini, majhna po številu prebivalcev, bogata pa z lepo naravo, saj so šotna barja, mokrišča, planje – travniki – in smrekovi gozdovi pravi raj za številne rastlinske in živalske vrste, pa seveda tudi za pohodnike in ljubitelje narave. A Ribniško kočo in Ribniško jezero smo pustili za poletni obisk, naš prvi postanek je bilo središče občine, nato smučišče, ki je sicer samevalo, sledil pa je še obisk Kmetije tete Lene.
Podvleka je bila nekoč pomembno splavarsko središče v Dravski dolini, danes se zakladi skrivajo v ljudeh, ki skrbijo za kulturno in naravno dediščino teh krajev.
Po kratkem decembrskem premoru nadaljujemo Napotke – serijo reportaž, v kateri obiskujemo občine z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer od A do Ž. Danes gremo v Jugovzhodno statistično regijo, ki jo sestavlja 21 občin. Ena izmed njih je Osilnica, ki ima dobrih 36 kvadratnih kilometrov površine in okoli 370 prebivalcev. V Deželo Petra Klepca se je odpravila Darja Pograjc.
Nedeljska jutra na Prvem so kljub protikoronskim ukrepom in omejitvi gibanja na lastno občino rezervirana za odkrivanje Slovenije in njenih zanimivosti. Če pridno beležite naše predloge za oglede in doživetja v občinah z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer, boste lahko po odprtju občinskih meja morda vsaj nekatere od teh točk tudi obiskali. Tokrat vas vabimo v »slovenski Nazaret«. Zakaj se je Nazarij prijelo to ime in kaj si v tej občini morate ogledati, je raziskovala Andreja Čokl.
Danes gremo v Prekmurje, katere del so tudi Haloze, kjer smo z Napotki, v katerih obiskujemo občine z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer od A do Ž, že bili. Tokrat bomo prečesali občino, ki je geografsko največja v regiji in v kateri je 28 naselij. V njej najdemo številne kulturne spomenike in pestro, marsikomu všečno, kulinarično ponudbo. Vsekakor pa je zaščitni znak tega predela države zdraviliški turizem. Z Markom Rozmanom se tokrat odpravljamo v Moravske toplice.
Neveljaven email naslov
