Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Naše poti

11.05.2015


V naselju Loke v Leskovcu pri Krškem, že okoli 70 let živi manjša romska skupnost. Naselje leži na zemljišču, ki je pred 7 leti prešlo v zasebno last in kjer lastnik načrtuje gradnjo stanovanjskega naselja. V naselju, ki ni legalno pa v 8 zidanih hišah živi 42 Romov. Romski svetnik v Krškem in prebivalec naselja Loke, Moran Jurkovič, je v naselje povabil predstavnike države, občine in nevladnih organizacij, saj je pred prebivalci naselja negotova prihodnost.

»Najmanj 6 let opozarjamo na neurejen status našega naselja. Naši predniki so se na to območje naselili po 2. Svetovni vojni. To je bila velika hosta in oni so tukaj delali, sekali drevje in posajali borovce. Za to niso bili plačani in te zemlje si niso prilastili. Za to zemljo so naši predniki in dedi delali. V zameno, da so pogozdovali hosto, jim jo je dalo gozdno gospodarstvo. Dokumenti o tem so mogoče pred leti bili, starši se o tem niso pozanimali, ker uradno sploh niso vedeli kaj je to dokument. Oni so jim pač dali to zemljo, rekli tukaj lahko mirno živite, celo so jim postavili eno leseno barako na tej zemlji.«

Po 60 letih življenja na tem območju jim po obstoječem predlogu OPPN-ja grozi selitev. Občina se za nakup zemljišča pred leti ni odločila, saj naselja Loke kot takega pred  ni opredelila. To zemljišče je zazidljivo že 30 let, zakaj se s sprejetjem OPPN-ja zdaj kar naenkrat mudi? Kot je povedala podžupanja občine Krško, Ana Somrak, je postopek za sprejem OPPN-ja začel lastnik.

»Ker je to občinski podrobni prostorski načrt, ga vodi občina. Nobena zakonodaja tega ne prepoveduje oziroma ne obravnava drugače. Občina Krško pa nima romskega naselja Loke opredeljenega. Občinski svet se je pred 12 leti, ker smo začeli reševati romsko problematiko, opredelil glede števila Romov in kaj za to potrebujemo. Takrat smo ugotavljali, da potrebujemo legalizacijo romskega naselja Kerinov grm.«

Začudenje nad občinskimi postopki je izrazil tudi predsednik krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem in občinski svetnik, Jože Olovec.

»Občina takega postopka ne bi smela dovoliti. Zakaj najprej OPPN, zakaj se najprej ne zmenijo z ljudi, ki tukaj živijo? Krajevna skupnost ne želi biti razsodnik, kaj je prav in kaj ne. Najprej so krajani in ko se zmenijo s krajani, potem lahko gremo naprej na OPPN.«

Lastnik zemljišča, podjetje SI Investicije in v njegovem imenu Iztok Starc, pred mikrofon ni želel, je pa v telefonskem pogovoru zatrdil, da je s prebivalci naselja zadeve želel urediti že pred leti in da s strani Romov za to, ni bilo interesa.

Jaz sem šel do lastnika, se pogovarjat z njim. Rekel je, ok najdite si kak objekt, pa bomo mi to kupli. Jaz sem hišo najdu, sami vemo da hiše so naprodaj. Problem je v tem, da je to samo blefiranje. V enem letu ni mogel kupit hiše, ki je vredna 30.000 €?!  Jaz kot neizkušen človek bi jo. On kot izkušen pravnik pa je ni mogel v enem letu. Mislim da je to samo zavlačevanje, da je pridobil vso dokumentacijo in to ni prav.« Moran Jurkovič, predstavnik Romov v krškem občinskem svetu in prebivalec naselja Loke.

Organizacija Amnesty International Slovenije meni da je javna razgrnitev OPPN, priložnost da se uredi pravni položaj naselja. Kot pravi Blaže Kovač, ali na tej lokaciji ali kjerkoli drugje, pri čemer ga mora spremljati konkreten načrt za vsak objekt posebej, s terminskim in finančnim načrtom, kaj se bo zgodilo.

»To je dober začetek tega izziva, ki se je odlagal dolga desetletja.«                                                                       

Nestrinjanje z občinskimi postopki je izrazilo nekaj občinskih svetnikov, podporo prebivalcem Lok so izrazile tudi vse pomembnejše romske organizacije. Občinska svetnica ZL, Olivera Mirkovič  pravi da lastnik zemljišča izhaja iz tega območja in je zato vedel, da z zemljiščem kupuje tudi romska prebivališča.

»Zato se mi zdi pomembno, da ne damo prednost kapitalu, ampak ljudem. OPPN se takšen kot je, ne morem sprejet oz. ga v občinskem svetu ne smemo potrdit.«                                                  

Občinski svetnik SD, Silvo Krošelj meni, da so ljudje oziroma Romi, ki na tem zemljišču živijo že 60 let, to zemljišče priposestvovali.

»Kot občinski svetnik nimam nič proti da se OPPN spremeni in se ob urbanistični ureditvi, ki jo OPPN trenutno ima, dodajo še ti objekti oziroma naselje in zadevo enostavno potrdimo.«

Predlagan podroben prostorski načrt, bo vsaj po slišanem težko sprejet. Pred sprejetjem bo potrebno urediti status naselja in ljudi, ki tam živijo. Vlogo mediatorja v pogovorih med lastnikom zemljišč in Romi v Lokah, bo zato prevzela Občina Krško.

»Tukaj si želimo ostati,« pravijo prebivalci Lok. Želimo si, da je dejanski cilj vpletenih, ureditev bivanjskega vprašanja Romov iz Lok in da le ti niso in ne bodo le sredstvo za obračunavanje.

 

Seksi malica je tedenski dogodek, ki ga poslovno središče Aurora Coworking pripravlja za prekmursko skupnost. Organizatorji dogodka so tokrat na jedilnik prvič postavili romske jedi. S  predsednico Sveta Romske skupnosti, Janjo Rošer smo poiskali odgovore na aktualna vprašanja, ki se dotikajo romske skupnosti. Obiskali smo kulturni dogodek ob prazniku pomladi v romskem naselju Kamenci.


Naše poti

869 epizod


Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si

Naše poti

11.05.2015


V naselju Loke v Leskovcu pri Krškem, že okoli 70 let živi manjša romska skupnost. Naselje leži na zemljišču, ki je pred 7 leti prešlo v zasebno last in kjer lastnik načrtuje gradnjo stanovanjskega naselja. V naselju, ki ni legalno pa v 8 zidanih hišah živi 42 Romov. Romski svetnik v Krškem in prebivalec naselja Loke, Moran Jurkovič, je v naselje povabil predstavnike države, občine in nevladnih organizacij, saj je pred prebivalci naselja negotova prihodnost.

»Najmanj 6 let opozarjamo na neurejen status našega naselja. Naši predniki so se na to območje naselili po 2. Svetovni vojni. To je bila velika hosta in oni so tukaj delali, sekali drevje in posajali borovce. Za to niso bili plačani in te zemlje si niso prilastili. Za to zemljo so naši predniki in dedi delali. V zameno, da so pogozdovali hosto, jim jo je dalo gozdno gospodarstvo. Dokumenti o tem so mogoče pred leti bili, starši se o tem niso pozanimali, ker uradno sploh niso vedeli kaj je to dokument. Oni so jim pač dali to zemljo, rekli tukaj lahko mirno živite, celo so jim postavili eno leseno barako na tej zemlji.«

Po 60 letih življenja na tem območju jim po obstoječem predlogu OPPN-ja grozi selitev. Občina se za nakup zemljišča pred leti ni odločila, saj naselja Loke kot takega pred  ni opredelila. To zemljišče je zazidljivo že 30 let, zakaj se s sprejetjem OPPN-ja zdaj kar naenkrat mudi? Kot je povedala podžupanja občine Krško, Ana Somrak, je postopek za sprejem OPPN-ja začel lastnik.

»Ker je to občinski podrobni prostorski načrt, ga vodi občina. Nobena zakonodaja tega ne prepoveduje oziroma ne obravnava drugače. Občina Krško pa nima romskega naselja Loke opredeljenega. Občinski svet se je pred 12 leti, ker smo začeli reševati romsko problematiko, opredelil glede števila Romov in kaj za to potrebujemo. Takrat smo ugotavljali, da potrebujemo legalizacijo romskega naselja Kerinov grm.«

Začudenje nad občinskimi postopki je izrazil tudi predsednik krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem in občinski svetnik, Jože Olovec.

»Občina takega postopka ne bi smela dovoliti. Zakaj najprej OPPN, zakaj se najprej ne zmenijo z ljudi, ki tukaj živijo? Krajevna skupnost ne želi biti razsodnik, kaj je prav in kaj ne. Najprej so krajani in ko se zmenijo s krajani, potem lahko gremo naprej na OPPN.«

Lastnik zemljišča, podjetje SI Investicije in v njegovem imenu Iztok Starc, pred mikrofon ni želel, je pa v telefonskem pogovoru zatrdil, da je s prebivalci naselja zadeve želel urediti že pred leti in da s strani Romov za to, ni bilo interesa.

Jaz sem šel do lastnika, se pogovarjat z njim. Rekel je, ok najdite si kak objekt, pa bomo mi to kupli. Jaz sem hišo najdu, sami vemo da hiše so naprodaj. Problem je v tem, da je to samo blefiranje. V enem letu ni mogel kupit hiše, ki je vredna 30.000 €?!  Jaz kot neizkušen človek bi jo. On kot izkušen pravnik pa je ni mogel v enem letu. Mislim da je to samo zavlačevanje, da je pridobil vso dokumentacijo in to ni prav.« Moran Jurkovič, predstavnik Romov v krškem občinskem svetu in prebivalec naselja Loke.

Organizacija Amnesty International Slovenije meni da je javna razgrnitev OPPN, priložnost da se uredi pravni položaj naselja. Kot pravi Blaže Kovač, ali na tej lokaciji ali kjerkoli drugje, pri čemer ga mora spremljati konkreten načrt za vsak objekt posebej, s terminskim in finančnim načrtom, kaj se bo zgodilo.

»To je dober začetek tega izziva, ki se je odlagal dolga desetletja.«                                                                       

Nestrinjanje z občinskimi postopki je izrazilo nekaj občinskih svetnikov, podporo prebivalcem Lok so izrazile tudi vse pomembnejše romske organizacije. Občinska svetnica ZL, Olivera Mirkovič  pravi da lastnik zemljišča izhaja iz tega območja in je zato vedel, da z zemljiščem kupuje tudi romska prebivališča.

»Zato se mi zdi pomembno, da ne damo prednost kapitalu, ampak ljudem. OPPN se takšen kot je, ne morem sprejet oz. ga v občinskem svetu ne smemo potrdit.«                                                  

Občinski svetnik SD, Silvo Krošelj meni, da so ljudje oziroma Romi, ki na tem zemljišču živijo že 60 let, to zemljišče priposestvovali.

»Kot občinski svetnik nimam nič proti da se OPPN spremeni in se ob urbanistični ureditvi, ki jo OPPN trenutno ima, dodajo še ti objekti oziroma naselje in zadevo enostavno potrdimo.«

Predlagan podroben prostorski načrt, bo vsaj po slišanem težko sprejet. Pred sprejetjem bo potrebno urediti status naselja in ljudi, ki tam živijo. Vlogo mediatorja v pogovorih med lastnikom zemljišč in Romi v Lokah, bo zato prevzela Občina Krško.

»Tukaj si želimo ostati,« pravijo prebivalci Lok. Želimo si, da je dejanski cilj vpletenih, ureditev bivanjskega vprašanja Romov iz Lok in da le ti niso in ne bodo le sredstvo za obračunavanje.

 

Seksi malica je tedenski dogodek, ki ga poslovno središče Aurora Coworking pripravlja za prekmursko skupnost. Organizatorji dogodka so tokrat na jedilnik prvič postavili romske jedi. S  predsednico Sveta Romske skupnosti, Janjo Rošer smo poiskali odgovore na aktualna vprašanja, ki se dotikajo romske skupnosti. Obiskali smo kulturni dogodek ob prazniku pomladi v romskem naselju Kamenci.


28.11.2022

Romska literatura in kulinarika na Slovenskem knjižnem sejmu

Od 22. do 27. novembra je potekal že 38. slovenski knjižni sejem, ki je na zadnji dan ponudil tudi popoldne romske literature in kulinarike. Manjkalo ni niti romske glasbe. Prinašamo še izsledke mednarodne raziskave digitalnih kompetenc pri romskih učencih in učiteljih. Čas bo tudi za novo rubriko romskega jezika. Tokrat se bomo pogovarjali z Natašo Horvat iz Dolge vasi, ki govori več narečij romskega jezika.


21.11.2022

Volitve romskih svetnikov 2022

Dan po supervolilni nedelji prinašamo rezultate volitev predstavnikov romske skupnosti v občinskih svetih. Od dvajsetih občin bosta le dve ostali brez svojega predstavnika. Je pa predstavnik romske skupnosti v občinskem svetu popolnoma enakovreden in ima ena pooblastila in dolžnosti kot ostali predstavniki skupnosti v svetu, pravi prvak Sveta romske skupnosti RS; Jožek Horvat Sandreli ter še dodaja, da največ težav pri opravljanju funkcije romskega svetnika pride ravno pri nerazumevanju dela svetnika s strani romske skupnosti. Pogovarjali smo se še z direktorjem vladnega urada za narodnosti, Stanetom Baluhom in predsednikom Foruma romskih svetnikov, ki sta za nas strnila minuli mandat romskih svetnikov. Oba sta do delovanja svetnikov precej kritična.


14.11.2022

Vse več primerov diskriminacije nad Romi

Imer Traja Brizani je ob svetovnem dnevu romskega jezika izdal poezijo romskih pesmi. Ob pogovoru nam je zaupal tudi zakaj je pomembno ohranjati jezik naroda. Na voljo je poročilo o diskriminaciji nad Romi, ki ponuja tudi primerjavo med izzivi romske skupnosti na Slovaškem in v Sloveniji. Prinašamo še reportažo aktivnih počitnic, ko so se otroci iz več regij po Sloveniji skupaj odpravili na morsko dogodivščino.


07.11.2022

Svetovni dan romskega jezika

5. novembra Romi po svetu zaznamujejo svetovni dan romskega jezika. Prvič so ga zaznamovali leta 2008. Obstaja en romski jezik in več narečij romskega jezika. Samo v Evropi jih beležimo približno tisoč, od tega najmanj štiri v Sloveniji. Ravno zaradi velikega števila narečij, standardizacija jezika zaenkrat ni možna. "Tako kot drugi jeziki, je tudi romski jezik živ jezik, ki se spreminja, razvija in ohranja«, meni jezikoslovka in naravna govorka prekmurske romščine, Samanta Baranja. Večji del oddaje bomo tako namenili izzivom in prednostim romskega jezika. Prvi ponedeljek v mesecu pa prinaša še glasovanje za skladbi preteklega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Ma voli ga v izvedbi Miša in Dominika Kontreca ter El Paraiso Tea Collorija in Momento Cigano. Na tujem delu se bosta za glasove pomerila Terne Čhave s skladbo Čhaje Šukarije in Ivo Papasov s skladbo Celeste.


31.10.2022

Romski jezik v kulinariki

Znova se odpravljamo v Budimpešto, obiskali bomo namreč romsko knjižnico in orkester sto romskih violin. Ta deluje že 37 let, kot klasični simfonični orkester v svoji edinstveni sestavi vrhunskih glasbenikov, ki prihajajo iz pravih madžarskih glasbenih dinastij. V rubriki romskega jezika pa tokrat o rabi romskega jezika v kulinariki, pogovarjali se bomo s predsednico romskega kulturnega in turističnega društva Pušča Sonjo Horvat.


24.10.2022

Urejanje naselij v JV Sloveniji

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo že vrsto let z razpisi skrbi za urejanje osnovne komunalne infrastrukture romskih naselij. Predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Gregor Černoga je predstavil dva regionalna razvojna programa za urejanje romskih naselij v jugovzhodni Sloveniji. S Svetom romske skupnosti se bomo odpravili na ekskurzijo v madžarsko prestolnico, kjer so si ogledali romsko galerijo in knjižnico. Mudili smo se še na mednarodnem posvetu o bralnih veščinah in spretnostih pripadnikov romske skupnosti.


17.10.2022

60 let vrtca Romano na Pušči

Naselje Pušča v mestni občini Murska Sobota je edina romska krajevna skupnost v Evropi, ki se lahko pohvali z veliko dosežki, posebej ponosni so na romski vrtec Romano, ki deluje od leta 1962. Vrtec je veliko pripomogel k socializaciji Romov in vključevanju v življenje širšega lokalnega okolja. Ob obeležju smo obiskali vrtec, pogovarjali pa smo se še s prvo vzgojiteljico, Vero Flisar, ki je pred 60. leti v vrtcu sprejela prvo generacijo otrok.


03.10.2022

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


26.09.2022

Kako do neprofitnih stanovanj?

Stanovanjski sklad RS na eni strani skrbi za informiranje občin, kjer živijo Romi, o obstoječih možnostih sofinanciranja gradnitve neprofitnih stanovanj in zagotavljanja bivalnih enot po programih Stanovanjskega sklada RS ter nudi strokovno pomoč in na drugi strani informiranje o možnostih najema stanovanj. V začetku septembra je Romski akademski klub v sklopu projekta Bodi zgled ostalim, ki ga sofinancira kulturno ministrstvo, objavil poziv, v katerem išče nekaj romskih posameznikov, ki bi bili pripravljeni stopiti pred fotografski objektiv ter skozi umetnostne in kreativne fotografije delili svojo zgodbo kot pozitiven primer s terena. Eden od tistih, ki se je prijavil na razpis in bil tudi izbran, je 18-letni Kevin Tudija iz Metlike. Čas bo tudi za novo rubriko romskega jezika, ki tokrat prinaša informacije o novem programu romske kulturne dediščine.


19.09.2022

Prisilne poroke (ni)so del romske kulture

Vladni urad za narodnosti je pripravil vmesni evalvacijski sestanek na temo zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti. Prinašamo odgovore, kako učinkovita so tovrstna strokovna predavanja za tiste, ki delajo z romsko populacijo na terenu, ter kaj o prisilnih porokah menijo Romi. Gre v teh primerih res za del romske kulture? Sovražni govor je v porastu. O tem, kako ga prepoznati in ukrepati, smo se pogovarjali s kriminalističnim inšpektorjem s Policijske uprave Murska Sobota, Dušanom Novakom. Predstavljamo še novo zvezo romskih društev, Zvezo za razvoj romskega turizma, športa in kulture RS »Nova pot – Nevo drom«.


12.09.2022

Več kot 4 milijone evrov za izobraževanje Romov

Mininstrstvo za izobraževanje, znanost in šport vsako leto nameni kar nekaj milijonov za izobraževanje in vključevanje Romov v izobraževalni proces. Letos pa je svojo nadgradnjo doživela tudi Strategija za vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje. Za izobraževalne programe za pripadnike romske skupnosti, od predšolske vzgoje naprej, je v letošnjem letu ministrstvo rezerviralo nekaj več kot 4 milijone evrov. Kam in komu je namenjen denar, smo se pogovarjali z Alenko Klepac z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja, ki deluje pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Bili smo še na prijateljski mednarodni nogometni tekmi med sbrsko in slovensko romsko reprezentacno. Center za socialno delo Posavje in Policijska postaja Krško sta v sodelovanju z Mladinskim centrom Krško izvedla že tradicionalni tabor učenja socialnih veščin za mladoletnike.


05.09.2022

Uspešna socialna aktivacija Rominj

Končuje se program socialne aktivacije za romske ženske, ki sta ga v obdobju od septembra 2019 do septembra 2022 sofinancirala ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad. Projekt programov socialne aktivacije je prispeval h krepitvi socialnih in delovnih kompetenc. Mi smo prejšnji teden obiskali kar tri zaključne dogodke programov. Najprej se bomo odpravili v Črnomelj, nato zapeljali še v Ljubljano ter Maribor, rezultate o uspešnosti programov bomo prinesli tudi iz Rakičana in Lendave. Prvi ponedeljek v mesecu prinaša tudi novo glasovanje za skladbi prejšnjih dveh mesecev. Na domačem delu se glasove borita Muhamed Meety s skladbo Oh pani sovela oh dusmani na ter Sandi Horvat – Sunny s priredbo tradicionalne prekmurske pesmi Cinguli renguli. Na tujem delu pa se bosta pomerili skladbi Eh, što si tuđi zasedbe Kal in Živin to životo sar mangeja tu odori v izvedbi Al Aliona.


29.08.2022

Čas poletnih počitnic se izteka

Zadnji ponedeljek v avgustu se odpravljamo v Črnomelj, kjer smo obiskali tamkajšnji večnamenski romski center. Odpravili se bomo še na 21. poletni tabor Zveze Romov Slovenije, na katerem so letos prvič pripravili tudi Roma Art Camp. Čas bo tudi za novo rubriko romskega jezika, s katerim bomo obeležili mednarodni dan pismenosti.


22.08.2022

Aktivno poletje za otroke v romskih naseljih

Na tokratni poti nas bodo v večini spremljali tabori, poletne aktivnosti in veselje otrok. Najprej bomo zavili v naselje Kamenci, kjer so odprli novo nogometno igrišče, nato pa se z udeleženci tabora v Dolgi vasi odpravili v prekmurski živalski vrt. Odpeljali se bomo še do Pušče, kjer vrata odpira knjižnica igrač, ki je po dobrih dveh letih, sicer v drugačni obliki na novo zaživela v romskem naselju. Prinašamo pa še novico o tem v kakšnih zneskih si bodo proračun razpisa kulturnega ministrstva za romsko skupnost razdelili prijavljeni programi.


15.08.2022

Koncert romskega pihalnega orkestera Džambo Aguševi, Narodni dom, Maribor, september 2021

Štiriindvajsetega septembra lani je v mariborskem Narodnem domu potekal eden najbolj težko pričakovanih romskih koncertov pri nas. Na njem se je predstavil že lep čas najboljši makedonski romski pihalni orkester Orkester Džambo Aguševi. Svoj visoki ugled je upravičil z naelektrenim, na trenutke že eksplozivnim, a sproščenim sprehajanjem med glasbami globalne vasi, od vročice balkanskih svatb prek countryja, azijskih step do razposajenosti Latinske Amerike. Koncert v okviru festivala Druga godba je posnel Prvi program Radia Slovenija. Z izborom skladb z njega vam bomo postregli v tokratnem poletnem koncertu Naših poti.


08.08.2022

Ob Porrajmosu: rasizem in diskriminacija sta v porastu

Ob mednarodnem dnevu spomina na romske žrtve holokavsta, 2. avgusta, je Zveza Romov Slovenije v Murski Soboti organizirala spominsko obeležje in okroglo mizo, na kateri so opozorili porast rasizma, diskriminacije in fašizma v Evropi. Udeležili smo se tudi obeležja v Mariboru. Zavili bomo še do Lendave, kjer smo obiskali plesni poletni tabor, na katerem so se otroci novih plesnih korakov učili pod mentorstvom afroameriške zasedbe. Ustvarjalno poletje pa se odvija tudi v naselju Kamenci.


01.08.2022

Robovi državljanstva

Naše poti tokrat gostijo dr. Julijo Sardelić, ki zadnjih nekaj let z družino živi na Novi Zelandiji in dela kot docentka na Univerzi Viktorija v Wellingtonu. V minulem mesecu je po skoraj treh letih za nekaj dni obiskala Slovenijo, zato smo jo povabili pred mikrofon v studiu v Lendavi. Povod za pogovor je bilo njeno zadnje akademsko znanstveno delo Robovi državljanstva: romske manjšine v Evropi in državljanska marginalizacija, ki prinaša nove vidike, izzive in težave tistih, ki v očeh sistema ne obstajajo. Vse to tudi kot delna posledica svetovnih in vojne v bivši Jugoslaviji. Nova knjiga ponuja tudi rešitve kako to spremeniti.


25.07.2022

O nasilju premalo govorimo

V zadnji julijski oddaji bomo namenili nekaj časa temi, o kateri se tudi v romski skupnosti premalo govori. Nasilje predstavlja pereč problem današnje družbe. Gre za občutljivo temo, ki se je širša javnost premalo zaveda. Nasilje v družini predstavlja vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana ali članice proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve in telesno kaznovanje otrok. Za pojasnila in odgovore kako ukrepati smo se obrnili na policijsko postajo ter center za socialno delo.


18.07.2022

Alkohol in mladostniki

V juliju obravnavamo teme, s katerimi se tudi romska skupnost v Sloveniji pogosto srečuje, in kot opažajo nekatere romske organizacije na terenu, še pogosteje ne poiščejo primerne pomoči, posledično tudi zaradi tega, ker sami ne vedo, kako prepoznati in kako ukrepati ob določenih težavah. Nocoj bomo govorili o uporabi oziroma zlorabi alkohola med mladostniki. Pogovarjali smo se z dr. Majo Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki pravi, da je v Sloveniji več kot 80 odstotkov odraslih lani poseglo po alkoholu. Bolj pa skrbijo podatki za mlade.


11.07.2022

Duševno zdravje in dober spanec

V tokratnih Naših poteh se bomo posvetili drugemu sklopu pogovorov in nasvetov z različnimi strokovnjaki, da bomo lahko lažje izboljšali naše in počutje ljudi okoli nas. Nocoj se bomo posvetili duševnemu zdravju otrok in temu, kaj lahko starši storijo za njihovo boljše počutje, v drugem delu oddaje pa bomo spregovorili o tem, kako pomemben je spanec za naše življenje, saj mu namenimo skoraj tretjino svojega dneva.


Stran 6 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov