Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V naselju Loke v Leskovcu pri Krškem, že okoli 70 let živi manjša romska skupnost. Naselje leži na zemljišču, ki je pred 7 leti prešlo v zasebno last in kjer lastnik načrtuje gradnjo stanovanjskega naselja. V naselju, ki ni legalno pa v 8 zidanih hišah živi 42 Romov. Romski svetnik v Krškem in prebivalec naselja Loke, Moran Jurkovič, je v naselje povabil predstavnike države, občine in nevladnih organizacij, saj je pred prebivalci naselja negotova prihodnost.
»Najmanj 6 let opozarjamo na neurejen status našega naselja. Naši predniki so se na to območje naselili po 2. Svetovni vojni. To je bila velika hosta in oni so tukaj delali, sekali drevje in posajali borovce. Za to niso bili plačani in te zemlje si niso prilastili. Za to zemljo so naši predniki in dedi delali. V zameno, da so pogozdovali hosto, jim jo je dalo gozdno gospodarstvo. Dokumenti o tem so mogoče pred leti bili, starši se o tem niso pozanimali, ker uradno sploh niso vedeli kaj je to dokument. Oni so jim pač dali to zemljo, rekli tukaj lahko mirno živite, celo so jim postavili eno leseno barako na tej zemlji.«
Po 60 letih življenja na tem območju jim po obstoječem predlogu OPPN-ja grozi selitev. Občina se za nakup zemljišča pred leti ni odločila, saj naselja Loke kot takega pred ni opredelila. To zemljišče je zazidljivo že 30 let, zakaj se s sprejetjem OPPN-ja zdaj kar naenkrat mudi? Kot je povedala podžupanja občine Krško, Ana Somrak, je postopek za sprejem OPPN-ja začel lastnik.
»Ker je to občinski podrobni prostorski načrt, ga vodi občina. Nobena zakonodaja tega ne prepoveduje oziroma ne obravnava drugače. Občina Krško pa nima romskega naselja Loke opredeljenega. Občinski svet se je pred 12 leti, ker smo začeli reševati romsko problematiko, opredelil glede števila Romov in kaj za to potrebujemo. Takrat smo ugotavljali, da potrebujemo legalizacijo romskega naselja Kerinov grm.«
Začudenje nad občinskimi postopki je izrazil tudi predsednik krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem in občinski svetnik, Jože Olovec.
»Občina takega postopka ne bi smela dovoliti. Zakaj najprej OPPN, zakaj se najprej ne zmenijo z ljudi, ki tukaj živijo? Krajevna skupnost ne želi biti razsodnik, kaj je prav in kaj ne. Najprej so krajani in ko se zmenijo s krajani, potem lahko gremo naprej na OPPN.«
Lastnik zemljišča, podjetje SI Investicije in v njegovem imenu Iztok Starc, pred mikrofon ni želel, je pa v telefonskem pogovoru zatrdil, da je s prebivalci naselja zadeve želel urediti že pred leti in da s strani Romov za to, ni bilo interesa.
Jaz sem šel do lastnika, se pogovarjat z njim. Rekel je, ok najdite si kak objekt, pa bomo mi to kupli. Jaz sem hišo najdu, sami vemo da hiše so naprodaj. Problem je v tem, da je to samo blefiranje. V enem letu ni mogel kupit hiše, ki je vredna 30.000 €?! Jaz kot neizkušen človek bi jo. On kot izkušen pravnik pa je ni mogel v enem letu. Mislim da je to samo zavlačevanje, da je pridobil vso dokumentacijo in to ni prav.« Moran Jurkovič, predstavnik Romov v krškem občinskem svetu in prebivalec naselja Loke.
Organizacija Amnesty International Slovenije meni da je javna razgrnitev OPPN, priložnost da se uredi pravni položaj naselja. Kot pravi Blaže Kovač, ali na tej lokaciji ali kjerkoli drugje, pri čemer ga mora spremljati konkreten načrt za vsak objekt posebej, s terminskim in finančnim načrtom, kaj se bo zgodilo.
»To je dober začetek tega izziva, ki se je odlagal dolga desetletja.«
Nestrinjanje z občinskimi postopki je izrazilo nekaj občinskih svetnikov, podporo prebivalcem Lok so izrazile tudi vse pomembnejše romske organizacije. Občinska svetnica ZL, Olivera Mirkovič pravi da lastnik zemljišča izhaja iz tega območja in je zato vedel, da z zemljiščem kupuje tudi romska prebivališča.
»Zato se mi zdi pomembno, da ne damo prednost kapitalu, ampak ljudem. OPPN se takšen kot je, ne morem sprejet oz. ga v občinskem svetu ne smemo potrdit.«
Občinski svetnik SD, Silvo Krošelj meni, da so ljudje oziroma Romi, ki na tem zemljišču živijo že 60 let, to zemljišče priposestvovali.
»Kot občinski svetnik nimam nič proti da se OPPN spremeni in se ob urbanistični ureditvi, ki jo OPPN trenutno ima, dodajo še ti objekti oziroma naselje in zadevo enostavno potrdimo.«
Predlagan podroben prostorski načrt, bo vsaj po slišanem težko sprejet. Pred sprejetjem bo potrebno urediti status naselja in ljudi, ki tam živijo. Vlogo mediatorja v pogovorih med lastnikom zemljišč in Romi v Lokah, bo zato prevzela Občina Krško.
»Tukaj si želimo ostati,« pravijo prebivalci Lok. Želimo si, da je dejanski cilj vpletenih, ureditev bivanjskega vprašanja Romov iz Lok in da le ti niso in ne bodo le sredstvo za obračunavanje.
Seksi malica je tedenski dogodek, ki ga poslovno središče Aurora Coworking pripravlja za prekmursko skupnost. Organizatorji dogodka so tokrat na jedilnik prvič postavili romske jedi. S predsednico Sveta Romske skupnosti, Janjo Rošer smo poiskali odgovore na aktualna vprašanja, ki se dotikajo romske skupnosti. Obiskali smo kulturni dogodek ob prazniku pomladi v romskem naselju Kamenci.
869 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
V naselju Loke v Leskovcu pri Krškem, že okoli 70 let živi manjša romska skupnost. Naselje leži na zemljišču, ki je pred 7 leti prešlo v zasebno last in kjer lastnik načrtuje gradnjo stanovanjskega naselja. V naselju, ki ni legalno pa v 8 zidanih hišah živi 42 Romov. Romski svetnik v Krškem in prebivalec naselja Loke, Moran Jurkovič, je v naselje povabil predstavnike države, občine in nevladnih organizacij, saj je pred prebivalci naselja negotova prihodnost.
»Najmanj 6 let opozarjamo na neurejen status našega naselja. Naši predniki so se na to območje naselili po 2. Svetovni vojni. To je bila velika hosta in oni so tukaj delali, sekali drevje in posajali borovce. Za to niso bili plačani in te zemlje si niso prilastili. Za to zemljo so naši predniki in dedi delali. V zameno, da so pogozdovali hosto, jim jo je dalo gozdno gospodarstvo. Dokumenti o tem so mogoče pred leti bili, starši se o tem niso pozanimali, ker uradno sploh niso vedeli kaj je to dokument. Oni so jim pač dali to zemljo, rekli tukaj lahko mirno živite, celo so jim postavili eno leseno barako na tej zemlji.«
Po 60 letih življenja na tem območju jim po obstoječem predlogu OPPN-ja grozi selitev. Občina se za nakup zemljišča pred leti ni odločila, saj naselja Loke kot takega pred ni opredelila. To zemljišče je zazidljivo že 30 let, zakaj se s sprejetjem OPPN-ja zdaj kar naenkrat mudi? Kot je povedala podžupanja občine Krško, Ana Somrak, je postopek za sprejem OPPN-ja začel lastnik.
»Ker je to občinski podrobni prostorski načrt, ga vodi občina. Nobena zakonodaja tega ne prepoveduje oziroma ne obravnava drugače. Občina Krško pa nima romskega naselja Loke opredeljenega. Občinski svet se je pred 12 leti, ker smo začeli reševati romsko problematiko, opredelil glede števila Romov in kaj za to potrebujemo. Takrat smo ugotavljali, da potrebujemo legalizacijo romskega naselja Kerinov grm.«
Začudenje nad občinskimi postopki je izrazil tudi predsednik krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem in občinski svetnik, Jože Olovec.
»Občina takega postopka ne bi smela dovoliti. Zakaj najprej OPPN, zakaj se najprej ne zmenijo z ljudi, ki tukaj živijo? Krajevna skupnost ne želi biti razsodnik, kaj je prav in kaj ne. Najprej so krajani in ko se zmenijo s krajani, potem lahko gremo naprej na OPPN.«
Lastnik zemljišča, podjetje SI Investicije in v njegovem imenu Iztok Starc, pred mikrofon ni želel, je pa v telefonskem pogovoru zatrdil, da je s prebivalci naselja zadeve želel urediti že pred leti in da s strani Romov za to, ni bilo interesa.
Jaz sem šel do lastnika, se pogovarjat z njim. Rekel je, ok najdite si kak objekt, pa bomo mi to kupli. Jaz sem hišo najdu, sami vemo da hiše so naprodaj. Problem je v tem, da je to samo blefiranje. V enem letu ni mogel kupit hiše, ki je vredna 30.000 €?! Jaz kot neizkušen človek bi jo. On kot izkušen pravnik pa je ni mogel v enem letu. Mislim da je to samo zavlačevanje, da je pridobil vso dokumentacijo in to ni prav.« Moran Jurkovič, predstavnik Romov v krškem občinskem svetu in prebivalec naselja Loke.
Organizacija Amnesty International Slovenije meni da je javna razgrnitev OPPN, priložnost da se uredi pravni položaj naselja. Kot pravi Blaže Kovač, ali na tej lokaciji ali kjerkoli drugje, pri čemer ga mora spremljati konkreten načrt za vsak objekt posebej, s terminskim in finančnim načrtom, kaj se bo zgodilo.
»To je dober začetek tega izziva, ki se je odlagal dolga desetletja.«
Nestrinjanje z občinskimi postopki je izrazilo nekaj občinskih svetnikov, podporo prebivalcem Lok so izrazile tudi vse pomembnejše romske organizacije. Občinska svetnica ZL, Olivera Mirkovič pravi da lastnik zemljišča izhaja iz tega območja in je zato vedel, da z zemljiščem kupuje tudi romska prebivališča.
»Zato se mi zdi pomembno, da ne damo prednost kapitalu, ampak ljudem. OPPN se takšen kot je, ne morem sprejet oz. ga v občinskem svetu ne smemo potrdit.«
Občinski svetnik SD, Silvo Krošelj meni, da so ljudje oziroma Romi, ki na tem zemljišču živijo že 60 let, to zemljišče priposestvovali.
»Kot občinski svetnik nimam nič proti da se OPPN spremeni in se ob urbanistični ureditvi, ki jo OPPN trenutno ima, dodajo še ti objekti oziroma naselje in zadevo enostavno potrdimo.«
Predlagan podroben prostorski načrt, bo vsaj po slišanem težko sprejet. Pred sprejetjem bo potrebno urediti status naselja in ljudi, ki tam živijo. Vlogo mediatorja v pogovorih med lastnikom zemljišč in Romi v Lokah, bo zato prevzela Občina Krško.
»Tukaj si želimo ostati,« pravijo prebivalci Lok. Želimo si, da je dejanski cilj vpletenih, ureditev bivanjskega vprašanja Romov iz Lok in da le ti niso in ne bodo le sredstvo za obračunavanje.
Seksi malica je tedenski dogodek, ki ga poslovno središče Aurora Coworking pripravlja za prekmursko skupnost. Organizatorji dogodka so tokrat na jedilnik prvič postavili romske jedi. S predsednico Sveta Romske skupnosti, Janjo Rošer smo poiskali odgovore na aktualna vprašanja, ki se dotikajo romske skupnosti. Obiskali smo kulturni dogodek ob prazniku pomladi v romskem naselju Kamenci.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Nocojšnja oddaja prinaša zgodbi dveh posameznikov iz popolnoma drugačnih svetov, ki delujeta z enakim ciljem – rušiti predsodke in stereotipe do romske skupnosti. Prvi, ki ga bomo pobliže spoznali, to počne bolj na humoren način. Andrej Šarkezi iz Pušče je verjetno eden prvih, če ne celo prvi romski komik pri nas. Izkušnjam iz svojega življenja doda pozitivno in hecno anekdoto, ter tako občinstvu predstavlja življenje v romskem naselju. V največji krajevni romski skupnosti pri Murski Soboti z družino živi zadnja štiri leta. Ker je po naravi že, kot pravi sam, tak »dobrovoljček« se je v vlogi komika znašel že velikokrat. Pisanja in zapisovanja šal na svoj in račun svojega porekla pa se je bolj resno lotil šele v času službovanja v slovenski vojski. Druga zgodba prihaja iz jugovzhoda države. Spoznali bomo Moniko Ferenčak, ki že leta deluje v romskih naseljih v občini Brežice ter pomaga tamkajšnjim otrokom in njihovim staršem. Je članica krajevnega sveta Cerklje ob Krki in članica komisije za spremljanje romskega položaja v občini Brežice. Ker se čuti povezano z Romi in pozna njihovo življenje se je odločila, da jim pomaga tudi na terenu v romskem naselju Gazice in v naselju Krušče kjer deluje kot prostovoljka. Prinašamo še novico iz največje romske krajevne skupnosti pri nas, Pušče. Na pot pa se tudi tokrat ne bomo podali brez odlične glasbe po izboru glasbenega urednika, Petra Barbariča. Na pot krenemo takoj po poročilih ob 21. uri.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Poletje, ki že od nekdaj otrokom v prvi vrsti pomeni čas šolskih počitnic, brezskrbnega veselja in obilo iger, je tudi letos v številna romska naselja prineslo poletne tabore. Mi smo v minulih tednih obiskali kar tri. Najprej bomo zavili v romsko naselje Dolga vas, kjer je Ljudska univerza s pomočjo več romskih društev, med drugim tudi društvom Romnji organizirala že četrti poletni tabor za tamkajšnje otroke. Nato se bomo odpravili še do Kamencev v občini Črenšovci, naše tokratno potovanje pa zaokrožili na poletnem taboru v naselju Vanča vas – Borejci, v občini Tišina. Skupno se je omenjenih treh taborov udeležilo preko sto otrok.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Ferus Mustafov: Druga godba 1991. Poletni skok Naših poti na legendarni koncert Mustafova v ljubljanskih Križankah.
V noči iz 2. na 3. avgust 1944 so v taborišču Auschwitz-Birkenau usmrtili okoli tri tisoč Romov. Neposreden razlog za ustanovitev taborišč so bile množične aretacije Poljakov in pomanjkanje obstoječih "lokalnih" zaporov. Sprva naj bi bil Auschwitz »le« še eno koncentracijsko taborišče, vse pa se je spremenilo v začetku leta 1942, ko je v naslednjih dveh letih postal največje središče za načrtne likvidacije. O grozotah, ki so sledile na območju Slovenije je nedolgo nazaj zapisal tudi raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in poznavalec romske tematike pri nas, dr. Miran Komac, zato smo ga povabili pred radijski mikrofon. »O grozodejstvih, ki so pestile romsko skupnost v času druge svetovne vojne moramo govoriti in na njih opozarjati skozi vse leto«, izpostavlja dr. Miran Komac. Obeta se res zanimiv pogovor, ki bo postregel z novimi ugotovitvami, tudi osebnimi zgodbami tistih, ki so ubežali krempljem genocida.
Zadnja oddaja v mesecu prinaša različne novice iz Slovenije in tujine. Med drugim tudi o nujni seji, ki jo je sklicala Levica. Pobudo za obravnavo položaja romske skupnosti v času epidemije covida-19 je v imenu predlagateljev na seji komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti predstavila Violeta Tomič. Kot ugotavlja, so romske etnične manjšine v Sloveniji posebej izpostavljene in družbeno odrinjene. Ocenjuje, da je epidemija razkrila zlasti slab položaj družin in otrok v romskih naseljih, kot spregledanega dela družbe, in tistih, ki živijo na skrajnem robu. Kot veleva navada, je nocoj čas za novo rubriko romskega jezika, v kateri bo Samanta Baranja predstavila še nekaj zanimivih dejstev o romskem jeziku. Čeprav Romi izvirajo iz indijske podceline, so se pred skoraj 1500 leti izselili in odšli v različne smeri. Danes jih lahko najdemo po vsej Evropi in v Ameriki. Glede na njihovo razpršenost je težko oceniti, koliko Romov pravzaprav biva na območju Evrope, ocene se gibljejo med dva in dvajset milijonov. Nekateri so še vedno nagnjeni k temu, da jih poimenujejo Cigani, kar za mnoge predstavlja žalitev, saj je to poimenovanje nemalokrat povezano z nezakonitimi opravili. In tako kot ljudstvo, je fascinanten tudi jezik.
Večina od nas je že slišala in tudi videla kakšen nastop ali celo predstavo orientalskega plesa. Le malokdo pa ve kako tesno sta povezana orientalski in romski ples, ki se je tako, kot romski jezik pred tisočletji na pot po svetu podal iz pradamovine Romov, Indije. Obiskali smo učiteljico orientalskega plesa, Ksenijo Visket v Mariboru, ki jo odlikuje že več kot dvajset let plesnih izkušenj, učenja in poučevanja, in kot bomo slišali tudi tekom današnje oddaje, prava mala enciklopedija zgodovine romskega plesa in njegovega prepleta z orientalskim plesom. Začeli bomo na začetku, kako in na kakšen način se je romski ples začel prepletati z orientalskim plesom. Zelo zanimiva je tudi zgodba romskega plesa Rominj iz Egipta. Celoten pogovor bomo obogatili z romsko glasbo, ki jo je tudi tokrat izbral glasbeni urednik, Peter Barbarič.
V tokratni Naših poteh bomo pobliže spoznali pravo romsko nogometno legendo iz Pušče. 74. letni Jože Horvat Didi je bil prvi in edini romski nogometaš v drugi ligi Jugoslovanske nogometne zveze, ki se ji je pridružil v 60ih letih prejšnjega stoletja. V domačih krajih je bil zelo slaven in je izboljšal svoj družbeni položaj. Športna romska zveza Slovenije je na osnovni šoli III v Murski Soboti organizirala nogometni kamp nacionalnih manjšin » Z žogo proti rasizmu, diskriminaciji in revščini«. Namen dogodka, ki so se udeležili tudi osnovnošolski otroci je bil opozoriti na to, da za razisem v športu ni prostora. Spregovorili pa bomo še o čustvih. Kaj so čustva, kako jih prepoznamo in kako nanje odreagiramo? Na pot se bomo odpravili tudi v družbi dobre romske glasbe, ki jo je izbral glasbeni urednik, Peter Barbarič.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Nocoj se bomo odpravili na morje, vsaj z zgodbami, ki smo jih posneli v Piranu. Tam smo se mudili skupaj s kolegi sestrske televizijske oddaje Kaj govoriš, s katerimi smo preverili koliko oziroma če sploh na Primorskem živijo Romi in kakšen jezik govorijo. Med drugim smo se na Tartinijevem trgu pogovarjali s primorskim kitaristom Teom Collorijem, ki je reden glasbeni gost Naših poti. Pogovarjali smo se še z glasbenim producentom in glasbenikom romskih korenin, Denisom Horvatom, ki že leta tesno sodeluje s Teom Collorijem, produciral je tudi njegov zadnji, tretji studijski album Molto Aligatore. Obiskali pa smo še Zaliko Cener, ki se je v Piran, tako kot Denis, preselila iz romskega naselja v Prekmurju. Tudi junijska rubrika romskega jezika prinaša zvok morja, s Samanto Baranja smo se pogovarjali o tem, kakšen romski jezik govorijo na Primorskem in kakšnega v sosednji Italiji in na Hrvaškem.
Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) je krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij pri nas. Združujejo več kot 1400 različnih zvez in posameznih društev, zavodov in ustanov. S svojim znanjem in izkušnjami, s strokovnjaki s področij zagovorništva, prava, vodenja projektov, financ in komuniciranja slovenskemu nevladnemu sektorju zagotavljajo celostno in profesionalno strokovno podporo, razvijajo potenciale sektorja in spodbujamo kreativno in kritično miselnost. V teku je eden večjih razpisov, ki spodbuja tudi delo z Romi in predvsem romske organizacije. Osnovno šolo Tišina v letošnjem šolskem letu obiskuje 28 romskih učencev, v vrtec Plavček pri OŠ Tišina pa je vključenih 6 romskih otrok, vsi prihajajo iz bližnjega romskega naselja Vanča vas-Borejci. Preverili smo kako uspešni so bili to leto romski učenci in v katere srednješolske programe so se vpisali.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Zadnja majska oddaja nas vodi na Dolenjsko. Najprej se bomo ustavili v občinah Brežice in Krško, kjer preverjamo s kakšnimi izzivi in težavami se srečujejo tamkajšnji Romi. Zavili bomo še v občino Novo mesto, kjer smo se mudili v dnevnem centru v romskem naselju Jedinščica. Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto dejavnosti za romske otroke že več kot deset let izvajajo v romskih naseljih Brezje in Šmihel, zadnja štiri leta pa tudi v manjšem naselju Jedinščica. Ob koncu oddaje pa bo znova čas za novo rubriko o romskem jeziku, tokrat se bomo med drugim naučili šteti v prekmurski in dolenjski romščini.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Neveljaven email naslov