Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Naše poti

16.08.2021

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

"V Franciji ne moremo govoriti o francoskih Romih, saj so se Romi, ki živijo pri nas, preselili iz več evropskih držav. Posledično lahko zato zasledimo tudi več romskih dialektov," pravi raziskovalec, Tomasso Vitale.

V minulih letih nas je pot pogosto zanesla izven meja Slovenije, kjer smo spoznavali različne zgodbe Romov. Po daljših reportažah iz Hrvaške, Španije, Irske, Slovaške in Združenih držav Amerike smo se soustvarjalci oddaje pred nekaj tedni odpravili v Francijo, natančneje v Pariz. V tej zahodni evropski državi, kamor se je v zadnjih desetletjih iz drugih držav preselilo več tisoč Romov, uradnih podatkov koliko pripadnikov romske skupnosti zares živi, ni. Se pa ocene posameznih organizacij in vladnih institucij gibljejo med 20 in 400 tisoč. V Parizu smo najprej obiskali krovno organizacijo RomEurope, ki deluje z namenom spremljanja položaja romske skupnosti in predstavlja vez med preostalimi romskimi organizacijami in vladnimi institucijami.

»Vse, kar lokalne oblasti storijo, je, da popišejo ljudi, ki živijo nezakonito oziroma prebivajo v neformalnih naseljih. Ne zagotavljajo pa jim recimo drugih pravic, ki pripadajo vsakemu državljanu. Tukaj nam pomagajo predvsem organizacije za človekove pravice. Na primer, ko pripadnik romske skupnosti uveljavlja pravico do socialnih transferjev, je bolje, da to stori v družbi nekoga iz organizacije, ker ga bodo tako vsaj obravnavali, saj je tudi znotraj samega socialnega sistema opazna velika diskriminacija do Romov. Tu nastopimo tudi mi in storimo še korak dlje, da pomagamo zagotoviti pravico do stanovanja in izobraževanja. Eden večjih premikov se je zgodil pred dvema letoma, ko je francoska vlada zagotovila sredstva za romske mediatorje v šolah, ki predstavljajo vez med romskimi starši, otroki in izobraževalnim sistemom. Gre za pomemben premik, čeprav nas čaka še veliko dela«, pove strokovni sodelavec pri RomEurope, Anthony Ikni.

Na eni od zasidranih ladij na reki Seni pričakal raziskovalec in profesor sociologije in družbenih znanosti na pariški univerzi Tomasso Vitale. Kar hitro se je izkazalo, da je Vitale pravi poznavalec zgodovine Romov, še zlasti njihovega množičnega preseljevanja po Evropi, natančneje v Francijo. Danes lahko po njegovih ocenah v Franciji in tudi v predmestju Pariza naštejemo kar sto dvajset skupin in podskupin pripadnikov romske skupnosti.

»Romi, ki so francoski državljani in živijo v najbogatejšem delu Pariza, so v preteklosti delali za višji sloj v tem delu Pariza in tam ostali. Največ Romov pa danes najdemo na severovzhodu Pariza, v predmestnem delu Saint Dennis, kamor so se iz več evropskih držav preselili med 17. in 19. stoletjem. Veliko Romov se je sem preselilo tudi med obema vojnama in predvsem po drugi svetovni vojni. Šlo je predvsem za Romae iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so bili muslimanske veroizpovedi. V zadnjih dvajsetih letih opažamo preseljevanje Romov iz Romunije in Bolgarije, v zadnjih petih letih pa iz Moldavije. V francoski regiji Britanija pa danes najdemo potomce Travellerjev oziroma pripadnikov potujočih skupin iz Velike Britanije in Irske, čeprav se jih je večina v petdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi boljših priložnosti za življenje preselila bližje Parizu. Z enako željo so se v francosko prestolnico preseljevali tudi Romi iz Italije, Švice ter Sinti iz Nemčije. Proti metropoli pa so v teh letih krenili tudi Romi iz Pirenejev, ki so bežali pred takratno fašistično špansko vladavino. Tako se je po drugi svetovni vojni v Parizu in njegovi okolici znašlo precejšnje število različnih skupin Romov, ki med seboj niso imeli stikov, čeprav jih je tja pripeljala enaka želja – živeti boljše življenje«, med drugim izpostavlja Tomasso Vitale.

Ustavili smo se še pri eni večjih romskih organizacij v Parizu, La Vois de Rroms – Glas Romov. Kot že samo ime pove, je njen poglavitni namen širiti glas Romov v boju za njihov enakopravni položaj v družbi. Predseduje ji Saimir Mile, albanski Rom, ki že vrsto let živi v Franciji. Po poklicu je odvetnik, ima pa tudi veliko znanja in izkušenj s področja zgodovine in jezika Romov.

»V Franciji, ko pridobiš francosko državljanstvo, se v bistvu opredeli tvoja narodna pripadnost. To pomeni, da skupina vseh francoskih državljanov predstavlja narod. Tu si tako lahko ali francoski ali tuji državljan, vmes ni nič. Nekateri Romi tukaj živijo že zelo dolgo, a kljub temu ne dobijo državljanstva. To pa zaradi njihove etnične pripadnosti in rasne diskriminacije, ki je prisotna še dandanes«, pravi Saimir Mile.


Naše poti

861 epizod


Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si

Naše poti

16.08.2021

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

"V Franciji ne moremo govoriti o francoskih Romih, saj so se Romi, ki živijo pri nas, preselili iz več evropskih držav. Posledično lahko zato zasledimo tudi več romskih dialektov," pravi raziskovalec, Tomasso Vitale.

V minulih letih nas je pot pogosto zanesla izven meja Slovenije, kjer smo spoznavali različne zgodbe Romov. Po daljših reportažah iz Hrvaške, Španije, Irske, Slovaške in Združenih držav Amerike smo se soustvarjalci oddaje pred nekaj tedni odpravili v Francijo, natančneje v Pariz. V tej zahodni evropski državi, kamor se je v zadnjih desetletjih iz drugih držav preselilo več tisoč Romov, uradnih podatkov koliko pripadnikov romske skupnosti zares živi, ni. Se pa ocene posameznih organizacij in vladnih institucij gibljejo med 20 in 400 tisoč. V Parizu smo najprej obiskali krovno organizacijo RomEurope, ki deluje z namenom spremljanja položaja romske skupnosti in predstavlja vez med preostalimi romskimi organizacijami in vladnimi institucijami.

»Vse, kar lokalne oblasti storijo, je, da popišejo ljudi, ki živijo nezakonito oziroma prebivajo v neformalnih naseljih. Ne zagotavljajo pa jim recimo drugih pravic, ki pripadajo vsakemu državljanu. Tukaj nam pomagajo predvsem organizacije za človekove pravice. Na primer, ko pripadnik romske skupnosti uveljavlja pravico do socialnih transferjev, je bolje, da to stori v družbi nekoga iz organizacije, ker ga bodo tako vsaj obravnavali, saj je tudi znotraj samega socialnega sistema opazna velika diskriminacija do Romov. Tu nastopimo tudi mi in storimo še korak dlje, da pomagamo zagotoviti pravico do stanovanja in izobraževanja. Eden večjih premikov se je zgodil pred dvema letoma, ko je francoska vlada zagotovila sredstva za romske mediatorje v šolah, ki predstavljajo vez med romskimi starši, otroki in izobraževalnim sistemom. Gre za pomemben premik, čeprav nas čaka še veliko dela«, pove strokovni sodelavec pri RomEurope, Anthony Ikni.

Na eni od zasidranih ladij na reki Seni pričakal raziskovalec in profesor sociologije in družbenih znanosti na pariški univerzi Tomasso Vitale. Kar hitro se je izkazalo, da je Vitale pravi poznavalec zgodovine Romov, še zlasti njihovega množičnega preseljevanja po Evropi, natančneje v Francijo. Danes lahko po njegovih ocenah v Franciji in tudi v predmestju Pariza naštejemo kar sto dvajset skupin in podskupin pripadnikov romske skupnosti.

»Romi, ki so francoski državljani in živijo v najbogatejšem delu Pariza, so v preteklosti delali za višji sloj v tem delu Pariza in tam ostali. Največ Romov pa danes najdemo na severovzhodu Pariza, v predmestnem delu Saint Dennis, kamor so se iz več evropskih držav preselili med 17. in 19. stoletjem. Veliko Romov se je sem preselilo tudi med obema vojnama in predvsem po drugi svetovni vojni. Šlo je predvsem za Romae iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so bili muslimanske veroizpovedi. V zadnjih dvajsetih letih opažamo preseljevanje Romov iz Romunije in Bolgarije, v zadnjih petih letih pa iz Moldavije. V francoski regiji Britanija pa danes najdemo potomce Travellerjev oziroma pripadnikov potujočih skupin iz Velike Britanije in Irske, čeprav se jih je večina v petdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi boljših priložnosti za življenje preselila bližje Parizu. Z enako željo so se v francosko prestolnico preseljevali tudi Romi iz Italije, Švice ter Sinti iz Nemčije. Proti metropoli pa so v teh letih krenili tudi Romi iz Pirenejev, ki so bežali pred takratno fašistično špansko vladavino. Tako se je po drugi svetovni vojni v Parizu in njegovi okolici znašlo precejšnje število različnih skupin Romov, ki med seboj niso imeli stikov, čeprav jih je tja pripeljala enaka želja – živeti boljše življenje«, med drugim izpostavlja Tomasso Vitale.

Ustavili smo se še pri eni večjih romskih organizacij v Parizu, La Vois de Rroms – Glas Romov. Kot že samo ime pove, je njen poglavitni namen širiti glas Romov v boju za njihov enakopravni položaj v družbi. Predseduje ji Saimir Mile, albanski Rom, ki že vrsto let živi v Franciji. Po poklicu je odvetnik, ima pa tudi veliko znanja in izkušenj s področja zgodovine in jezika Romov.

»V Franciji, ko pridobiš francosko državljanstvo, se v bistvu opredeli tvoja narodna pripadnost. To pomeni, da skupina vseh francoskih državljanov predstavlja narod. Tu si tako lahko ali francoski ali tuji državljan, vmes ni nič. Nekateri Romi tukaj živijo že zelo dolgo, a kljub temu ne dobijo državljanstva. To pa zaradi njihove etnične pripadnosti in rasne diskriminacije, ki je prisotna še dandanes«, pravi Saimir Mile.


13.12.2021

Na poti v Šutko

Naše poti nas sredi decembra vodijo v Severno Makedonijo. V Šuto Orizari - Šutko bomo podali v spremstvu dveh gostij. V studiu v Lendavi bosta vtise nekajdnevnega obiska v Šutki z nami delili predstavnica v občinskem svetu v Lendavi, Nataša Horvat in strokovna delavka na lendavski ljudski univerzi, Laura Kovač. Prvi prebivalci so se na območje nekdanjega smetišča (šuto) in polj (orizari), naselili po potresu leta 1963. Iz popisa prebivalstva leta 2002 bi naj samo v tej občini živelo okoli 20 tisoč prebivalcev, v samem naselju oziroma soseščini z enakim imenom pa še dodatnih 15 tisoč ljudi, velika večina teh je pripadnikov romske skupnosti in sicer iz skupine Romov Arlije. Danes je verjetno to število še višje. Seveda pa se bomo na pot podali tudi v spremstvu glasbe, med drugim tudi iz Šutke.


06.12.2021

Naše poti 21:05 – Rojstnodnevni koncert Naših poti: Orkestar Džambo Aguševi

Rojstnodnevni koncert Naših poti: Orkestar Džambo Aguševi. Orkestar Džambo Aguševi, festival Druga godba, Narodni dom, Maribor, 24. septembra 2021.


29.11.2021

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


22.11.2021

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


15.11.2021

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


08.11.2021

Umetna romščina je sodobni izziv jezika

Ob svetovnem dnevu romskega jezika, 5. novembra, pri Zvezi Romov Slovenije vedno znova opozarjajo o pomembnosti ohranjanja romskega jezika. Ta je za ohranjanje romske identitete izjemno pomemben, zato mu je potrebno nameniti posebno pozornost. Nevarnost za njegovo izginjanje pri zvezi vidijo v tem, da ga mnogi Romi ne uporabljajo in se tako prilagajo jeziku okolja. Spregovorili bomo tudi o mitih in resnicah glede otrok, katerih materni jezik ni slovenski. Prinašamo pa še nekaj zanimivih dejstev ter statistik o tem koliko narečij romskega jezika najdemo v svetu in koliko v Sloveniji.


01.11.2021

Dekoracijo si lahko izdelamo sami

V minulih letih smo v Naših poteh že kar dobro raziskali šege in navade nekaterih Romov v Sloveniji, ki jih še dandanes ohranjajo ob dnevu spomina na mrtve. Tokrat smo se ob 1. novembru pogovarjali z Marijo Baranja, ki ustvarja tako cvetlične kakor tudi suhe aranžmaje in ostalo dekoracijo za različne priložnosti, ki jih nato prodaja v tujini. Sprehodili se bomo tudi skozi tri naselja v Prekmurju in preverili kaj se na ta dan znajde na praznični mizi pri Romih. Prinašamo pa še informacije s srečanja v Črnomlju, kjer so naslovili izzive in možnosti izobraževanja tamkajšnjih Romov. Prvi ponedeljek v mesecu bo znova čas za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbi Lačhi rat zasedbe Romano Glauso ter Ciganica v belom v izvedbi Male mestne muzike. Na tujem delu se za glasove potegujeta Čhave Romane.CZ skladbo Vičinav me le Romen ter Marina Heredia z Mil Colores.


25.10.2021

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


18.10.2021

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


11.10.2021

110 let naselja Pušča

Tokrat se odpravljamo v eno najstarejših romskih naselij pri nas, ki te dni obeležuje 110 let obstoja. Pušča, ki se nahaja niti slabih 5 kilometrov stran od centra prekmurske prestolnice, v slovenskem in tudi širšem prostoru služi kot dober primer prakse, kaj vse je možno doseči v naselju, ki je nekoč navzven spominjal le na manjši zaselek. S predstavnikom romske skupnosti v občinskem svetu mestne občine Murska Sobota, Darkom Rudašem, smo se pred nekaj dnevi sprehodili skozi naselje. Srečali smo se pri vrtcu, se odpravili mimo nogometnega igrišča do večnamenske dvorane, zavili po ulicah naselja mimo trgovine, gostinskega bara in gasilskega doma. Vse to premore naselje kot je Pušča.


04.10.2021

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


27.09.2021

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


20.09.2021

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


13.09.2021

S humorjem nad predsodke o Romih

Nocojšnja oddaja prinaša zgodbi dveh posameznikov iz popolnoma drugačnih svetov, ki delujeta z enakim ciljem – rušiti predsodke in stereotipe do romske skupnosti. Prvi, ki ga bomo pobliže spoznali, to počne bolj na humoren način. Andrej Šarkezi iz Pušče je verjetno eden prvih, če ne celo prvi romski komik pri nas. Izkušnjam iz svojega življenja doda pozitivno in hecno anekdoto, ter tako občinstvu predstavlja življenje v romskem naselju. V največji krajevni romski skupnosti pri Murski Soboti z družino živi zadnja štiri leta. Ker je po naravi že, kot pravi sam, tak »dobrovoljček« se je v vlogi komika znašel že velikokrat. Pisanja in zapisovanja šal na svoj in račun svojega porekla pa se je bolj resno lotil šele v času službovanja v slovenski vojski. Druga zgodba prihaja iz jugovzhoda države. Spoznali bomo Moniko Ferenčak, ki že leta deluje v romskih naseljih v občini Brežice ter pomaga tamkajšnjim otrokom in njihovim staršem. Je članica krajevnega sveta Cerklje ob Krki in članica komisije za spremljanje romskega položaja v občini Brežice. Ker se čuti povezano z Romi in pozna njihovo življenje se je odločila, da jim pomaga tudi na terenu v romskem naselju Gazice in v naselju Krušče kjer deluje kot prostovoljka. Prinašamo še novico iz največje romske krajevne skupnosti pri nas, Pušče. Na pot pa se tudi tokrat ne bomo podali brez odlične glasbe po izboru glasbenega urednika, Petra Barbariča. Na pot krenemo takoj po poročilih ob 21. uri.


06.09.2021

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


30.08.2021

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


23.08.2021

Čas poletnih taborov in otroškega veselja

Poletje, ki že od nekdaj otrokom v prvi vrsti pomeni čas šolskih počitnic, brezskrbnega veselja in obilo iger, je tudi letos v številna romska naselja prineslo poletne tabore. Mi smo v minulih tednih obiskali kar tri. Najprej bomo zavili v romsko naselje Dolga vas, kjer je Ljudska univerza s pomočjo več romskih društev, med drugim tudi društvom Romnji organizirala že četrti poletni tabor za tamkajšnje otroke. Nato se bomo odpravili še do Kamencev v občini Črenšovci, naše tokratno potovanje pa zaokrožili na poletnem taboru v naselju Vanča vas – Borejci, v občini Tišina. Skupno se je omenjenih treh taborov udeležilo preko sto otrok.


09.08.2021

Ferus Mustafov: Druga godba 1991

Ferus Mustafov: Druga godba 1991. Poletni skok Naših poti na legendarni koncert Mustafova v ljubljanskih Križankah.


02.08.2021

Nova odkritja medvojnih pobojev Romov

V noči iz 2. na 3. avgust 1944 so v taborišču Auschwitz-Birkenau usmrtili okoli tri tisoč Romov. Neposreden razlog za ustanovitev taborišč so bile množične aretacije Poljakov in pomanjkanje obstoječih "lokalnih" zaporov. Sprva naj bi bil Auschwitz »le« še eno koncentracijsko taborišče, vse pa se je spremenilo v začetku leta 1942, ko je v naslednjih dveh letih postal največje središče za načrtne likvidacije. O grozotah, ki so sledile na območju Slovenije je nedolgo nazaj zapisal tudi raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in poznavalec romske tematike pri nas, dr. Miran Komac, zato smo ga povabili pred radijski mikrofon. »O grozodejstvih, ki so pestile romsko skupnost v času druge svetovne vojne moramo govoriti in na njih opozarjati skozi vse leto«, izpostavlja dr. Miran Komac. Obeta se res zanimiv pogovor, ki bo postregel z novimi ugotovitvami, tudi osebnimi zgodbami tistih, ki so ubežali krempljem genocida.


Stran 8 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov