Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ostrovrharjeva pot

05.08.2018


Pohodniška pot, ki nas vodi skozi bogato zgodovino Podgrada pri Ljubljani.

 

Podgrad pri Ljubljani leži ob sotočju Ljubljanice in Save, ob vznožju Janškega hribovja. Vas je razpeta med tako imenovano južno železnico Dunaj–Trst in lokalno cesto Ljubljana–Litija.  To je bila že od nekdaj majhna vas, zdaj živi v njej nekaj več kot 200 prebivalcev. Ime Podgrad pa nakazuje povezavo z dvema gradovoma. Obstajajo namreč ostanki dveh gradov. Pot do njiju je enostavna in dobro označena. Prvi je stal na stranskem roglju Kašeljskega hriba in od njega so ostale le še ruševine, ki so zaščitene kot kulturna dediščina. Drugi grad na najbolj severnem delu tega hriba je bil dvakrat prezidan in se zdaj imenuje Kanskyjeva vila, po nekdanjem lastniku kemične tovarne. Na vili je viden zid prvotnega gradu; na oskrbnikovi hiši pa je vzidan del rimskega nagrobnika, verjetno prinesen z območja rimske utrdbe pod Zalogom. Ljudje so se v tistih krajih nekoč ukvarjali s kmetijstvom, še pred prihodom železnica pa z vleko ladij. Zelo pomembna dejavnost je bilo tudi kopanje in izdelava mlinskih kamnov.

Podgrad pri Ljubljani in znamenito Ostrovrharjevo pot bomo spoznali v Nedeljski reportaži.

Podgrad pri Ljubljani

Ime Podgrad pri Ljubljani nakazuje, da je tu igral pomembno vlogo srednjeveški grad Osterberg, oziroma Ostri vrh,  sedež vitezov Ostrovrharjev, ki ga je opisal že Janez Vajkard Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske. Tam je dodal še eno podrobnost, da leži vas ob sotočju pravzaprav štirih rek: dveh velikih – Ljubljanice in Save  – in dveh manjših  Kamniške Bistrice in potoka Besnice, nam je med drugim povedal dr. Viktor Grilc, predsednik Kulturno-turističnega društva Podgrad pri Ljubljani.

 

 

Pohodne poti

V Podgradu pri Ljubljani se stekajo ali križajo zanimive pohodne poti, tu sta– poleg Ostrovrharjeve – Borovničeva pot in Sadna cesta.

 

Ostrovrhar

Vitezi in gospoda z gradu Osterberg nad vasjo so se v ljudskem jeziku imenovali Ostrovrharji. Ime Ostrovrharji izvira iz markantno strme in šilaste vzpetine, kjer so si postavili prvo prebivališče (sedanje razvaline Starega gradu).

Ostrovrharji so koncem srednjega veka sodelovali v bojih proti Turkom. Zadnji od njih, po imenu Jurij Gallenberg, je bil ubit v boju proti njim pri trdnjavi Bihač leta 1562. Ker ni imel potomcev, je rod izumrl, grad pa opustel. Zaradi tega so Ostrovrharji postali ljudski junaki in nastopajo v številnih zgodbah in pesmih. Najbolj znan je Prešernov Ostrovrhar, nesojeni ženin turjaške Rozamunde. O junaku Ostrovrharju pa so pisali tudi Janez Trdina v Pripovedki od Glasan Boga s podnaslovom Poskus narodne epopeje slovencev in Fran Detela v ljudski baladi Pegam in Lambergar. Lik Ostrovrharja pa je v svoji drami 'Ostrovrharjeva hči' upodobil tudi domačin Anton Corel. Poleg te drame pa je lik upodobil tudi v dveh krajših zgodbah, ki sta izšle v njegovi knjigi Pesmi in zgodbe.

Poleg Ostrovrharjeve pohodne poti in Viteške skupine Ostrovrhar se po njem imenuje tudi podgrajsko priznanje, Ostrovrhar leta, ki ga od leta 2007 Vaški odbor Podgrad podeljuje zaslužnim vaščanom oz. prijateljem vasi za njihov trud in prispevek k razvoju kraja ( vir spletna stran: pograd-lj.si.)

 

Vsa nova odkritja, povezna s srednjeveškim junakom, so sprožila v zadnjih 15. letih vrsto dogodkov, sredi vasi so mu postavili tudi bronasti kip.

 

Ostrovrharjeva pot

Pred leti so v okviru projektov ohranjanja podeželja na ravni Mestne občine Ljubljana začeli popisovati naravno in kulturno dediščino in ker je te v Podgradu kar nekaj, so zadeve stekle. Pripravili so Ostrovrharjevo pot, ki povezuje vse zanimivosti naravne in kulturne dediščine kraja iz različnih zgodovinskih obdobij.

Ostrovrharjeva pot je ustrezno urejena in označena, saj je priljubljena izletniška točka tako za domačine kot ljudi iz okoliških krajev. Poleg tega so določene zgodovinske in naravne znamenitosti ob poti opremljene z informativnimi tablami, na določenih mestih pa so tdu lesene klopi in mize za počitek.

Pohod po poti je možen skozi vse leto, seveda z letnemu času primerno obutvijo. Pot ima vse leto svoje čare: spomladi zaradi prebujajoče se narave, cvetja in kukavic, poleti zaradi borovnic, jeseni zaradi gob in kostanja, V snegu pot odsvetujemo, predvsem del skozi  kamnolom. Poleti  je večina poti skrita v senci mogočnih dreves.

Celotna pot traja okoli 2,5 ure zmerne hoje. Pot lahko podaljšate tudi z obiskom Debnega vrha, ki je priljubljena izletniška točka v okolici ( vir: spletna stran: pograd-lj.si).

Znamenitosti ob poti:

  • Osterberška oljarica in tovarna ARBO, ena prvih kemičnih tovarn na Kranjskem,
  • Grad oziroma Kanskyjeva vila, večkrat predelana renesančan vila z bogato zgodovino,
  • Stari grad, ostanki srednjeveškega gradu so najstarejša znamenitost kraja,
  • Kamnolom mlinskih kamnov, izjemen tehnični spomenik rokodelstvu v Podgradi pri Ljubljani,
  • Knapovska draga, prostor, kjer so kamnoseki dokončali mlinske kamne,
  • Murjevka, najvišja točka ob poti.

Podgrajska gradova

Vas Podgrad leži pod ostanki enega najstarejših gradov v osrednji Sloveniji. Zanimivo je, da se tu v daljšem zgodovinskem obdobju pojavljata dva gradova; od enega je sedaj ostalo le še nekaj starih zidov in ruševin, drugi pa je bil porušen in nato pozidan( vir: spletna stran: pograd-lj.si).

V Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske se kot letnica pozidave prvega gradu oz. utrdbe nad Podgradom pojavlja letnica 1015. Čeprav govori o lokaciji na »sotočju Save in Ljubljanice« gre lahko le za Stari grad, ki je tedaj imel vlogo utrdbe na vzhodnem koncu Ljubljanske kotline, ker je bil sedež gospostva v Ljubljani. Vendar Valvasorjeva interpretacija grajske zgodovine Podgrada ni ravno zanesljiva ( vir: spletna stran: pograd-lj.si). 

Stari grad

Domačini danes govorimo o Starem gradu kot o nekdanji utrdbi, ki se nahaja na stranskem vrhu Kašeljskega hriba, na lokaciji, ki ima s treh strani izjemno strm dostop, zato se tej lokaciji reče tudi Ostri vrh oz. Osterberg (kar lahko prevajamo kot Grad na vzhodnem hribu)( vir: spletna stran: pograd-lj.si). 

Grad

Na severovzhodnem koncu kašeljskega hriba se tik nad vasjo Podgrad nahaja večja hiša, pravzaprav vila oziroma po domače Grad.

Tako ga domačini imenujejo še od tedaj, ko je tam res stal srednjeveški grad. Za ta grad se v zgodovinskih zapisih pojavlja kar nekaj zapisov, vendar še vedno ne vemo letnice nastanka prvega objekta na tem mestu. Verjetno je nastal sredi 14. stoletja, ko so prvotni gradiščani zapustili neudobni Stari grad in si na novi lokaciji postavili primernejše bivališče, ki pa je še vedno bila zadosti utrjena( vir: spletna stran: pograd-lj.si).

 

Kamnolom mlinskih kamnov

 

 

 

Pri Lazarju

Ena od točk Ostrovrharjeve poti je turistična kmetija pri Lazarju, gospodar kmetije Milan Bizjan je zelo vpet v vse dogodke, ki so povezani s Podgradom, z njegovo kulturno in naravno dediščino. Vedno ima veliko novih idej, kako določeno zanimivost še bolje predstaviti, kaj postoriti tu in tam, da bodo ti kraji še bolj znani in zanimivi za obiskovalce.

 

 

Dve tretjini Mestne občine Ljubljana sestavlja podeželje, zato so že v 90. letih prejšnjega stoletja potekal programi celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Znotraj tega pa je potekalo kar nekaj zelo zanimivih in odmevnih projektov, nam je povedala  Maruška Markovčič z Mestne občine Ljubljana. Med te projekte sodi tudi Ostrovrharjeva pot.

 

Sogovorniki

 

 

 


Nedeljska reportaža

894 epizod


Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.

Ostrovrharjeva pot

05.08.2018


Pohodniška pot, ki nas vodi skozi bogato zgodovino Podgrada pri Ljubljani.

 

Podgrad pri Ljubljani leži ob sotočju Ljubljanice in Save, ob vznožju Janškega hribovja. Vas je razpeta med tako imenovano južno železnico Dunaj–Trst in lokalno cesto Ljubljana–Litija.  To je bila že od nekdaj majhna vas, zdaj živi v njej nekaj več kot 200 prebivalcev. Ime Podgrad pa nakazuje povezavo z dvema gradovoma. Obstajajo namreč ostanki dveh gradov. Pot do njiju je enostavna in dobro označena. Prvi je stal na stranskem roglju Kašeljskega hriba in od njega so ostale le še ruševine, ki so zaščitene kot kulturna dediščina. Drugi grad na najbolj severnem delu tega hriba je bil dvakrat prezidan in se zdaj imenuje Kanskyjeva vila, po nekdanjem lastniku kemične tovarne. Na vili je viden zid prvotnega gradu; na oskrbnikovi hiši pa je vzidan del rimskega nagrobnika, verjetno prinesen z območja rimske utrdbe pod Zalogom. Ljudje so se v tistih krajih nekoč ukvarjali s kmetijstvom, še pred prihodom železnica pa z vleko ladij. Zelo pomembna dejavnost je bilo tudi kopanje in izdelava mlinskih kamnov.

Podgrad pri Ljubljani in znamenito Ostrovrharjevo pot bomo spoznali v Nedeljski reportaži.

Podgrad pri Ljubljani

Ime Podgrad pri Ljubljani nakazuje, da je tu igral pomembno vlogo srednjeveški grad Osterberg, oziroma Ostri vrh,  sedež vitezov Ostrovrharjev, ki ga je opisal že Janez Vajkard Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske. Tam je dodal še eno podrobnost, da leži vas ob sotočju pravzaprav štirih rek: dveh velikih – Ljubljanice in Save  – in dveh manjših  Kamniške Bistrice in potoka Besnice, nam je med drugim povedal dr. Viktor Grilc, predsednik Kulturno-turističnega društva Podgrad pri Ljubljani.

 

 

Pohodne poti

V Podgradu pri Ljubljani se stekajo ali križajo zanimive pohodne poti, tu sta– poleg Ostrovrharjeve – Borovničeva pot in Sadna cesta.

 

Ostrovrhar

Vitezi in gospoda z gradu Osterberg nad vasjo so se v ljudskem jeziku imenovali Ostrovrharji. Ime Ostrovrharji izvira iz markantno strme in šilaste vzpetine, kjer so si postavili prvo prebivališče (sedanje razvaline Starega gradu).

Ostrovrharji so koncem srednjega veka sodelovali v bojih proti Turkom. Zadnji od njih, po imenu Jurij Gallenberg, je bil ubit v boju proti njim pri trdnjavi Bihač leta 1562. Ker ni imel potomcev, je rod izumrl, grad pa opustel. Zaradi tega so Ostrovrharji postali ljudski junaki in nastopajo v številnih zgodbah in pesmih. Najbolj znan je Prešernov Ostrovrhar, nesojeni ženin turjaške Rozamunde. O junaku Ostrovrharju pa so pisali tudi Janez Trdina v Pripovedki od Glasan Boga s podnaslovom Poskus narodne epopeje slovencev in Fran Detela v ljudski baladi Pegam in Lambergar. Lik Ostrovrharja pa je v svoji drami 'Ostrovrharjeva hči' upodobil tudi domačin Anton Corel. Poleg te drame pa je lik upodobil tudi v dveh krajših zgodbah, ki sta izšle v njegovi knjigi Pesmi in zgodbe.

Poleg Ostrovrharjeve pohodne poti in Viteške skupine Ostrovrhar se po njem imenuje tudi podgrajsko priznanje, Ostrovrhar leta, ki ga od leta 2007 Vaški odbor Podgrad podeljuje zaslužnim vaščanom oz. prijateljem vasi za njihov trud in prispevek k razvoju kraja ( vir spletna stran: pograd-lj.si.)

 

Vsa nova odkritja, povezna s srednjeveškim junakom, so sprožila v zadnjih 15. letih vrsto dogodkov, sredi vasi so mu postavili tudi bronasti kip.

 

Ostrovrharjeva pot

Pred leti so v okviru projektov ohranjanja podeželja na ravni Mestne občine Ljubljana začeli popisovati naravno in kulturno dediščino in ker je te v Podgradu kar nekaj, so zadeve stekle. Pripravili so Ostrovrharjevo pot, ki povezuje vse zanimivosti naravne in kulturne dediščine kraja iz različnih zgodovinskih obdobij.

Ostrovrharjeva pot je ustrezno urejena in označena, saj je priljubljena izletniška točka tako za domačine kot ljudi iz okoliških krajev. Poleg tega so določene zgodovinske in naravne znamenitosti ob poti opremljene z informativnimi tablami, na določenih mestih pa so tdu lesene klopi in mize za počitek.

Pohod po poti je možen skozi vse leto, seveda z letnemu času primerno obutvijo. Pot ima vse leto svoje čare: spomladi zaradi prebujajoče se narave, cvetja in kukavic, poleti zaradi borovnic, jeseni zaradi gob in kostanja, V snegu pot odsvetujemo, predvsem del skozi  kamnolom. Poleti  je večina poti skrita v senci mogočnih dreves.

Celotna pot traja okoli 2,5 ure zmerne hoje. Pot lahko podaljšate tudi z obiskom Debnega vrha, ki je priljubljena izletniška točka v okolici ( vir: spletna stran: pograd-lj.si).

Znamenitosti ob poti:

  • Osterberška oljarica in tovarna ARBO, ena prvih kemičnih tovarn na Kranjskem,
  • Grad oziroma Kanskyjeva vila, večkrat predelana renesančan vila z bogato zgodovino,
  • Stari grad, ostanki srednjeveškega gradu so najstarejša znamenitost kraja,
  • Kamnolom mlinskih kamnov, izjemen tehnični spomenik rokodelstvu v Podgradi pri Ljubljani,
  • Knapovska draga, prostor, kjer so kamnoseki dokončali mlinske kamne,
  • Murjevka, najvišja točka ob poti.

Podgrajska gradova

Vas Podgrad leži pod ostanki enega najstarejših gradov v osrednji Sloveniji. Zanimivo je, da se tu v daljšem zgodovinskem obdobju pojavljata dva gradova; od enega je sedaj ostalo le še nekaj starih zidov in ruševin, drugi pa je bil porušen in nato pozidan( vir: spletna stran: pograd-lj.si).

V Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske se kot letnica pozidave prvega gradu oz. utrdbe nad Podgradom pojavlja letnica 1015. Čeprav govori o lokaciji na »sotočju Save in Ljubljanice« gre lahko le za Stari grad, ki je tedaj imel vlogo utrdbe na vzhodnem koncu Ljubljanske kotline, ker je bil sedež gospostva v Ljubljani. Vendar Valvasorjeva interpretacija grajske zgodovine Podgrada ni ravno zanesljiva ( vir: spletna stran: pograd-lj.si). 

Stari grad

Domačini danes govorimo o Starem gradu kot o nekdanji utrdbi, ki se nahaja na stranskem vrhu Kašeljskega hriba, na lokaciji, ki ima s treh strani izjemno strm dostop, zato se tej lokaciji reče tudi Ostri vrh oz. Osterberg (kar lahko prevajamo kot Grad na vzhodnem hribu)( vir: spletna stran: pograd-lj.si). 

Grad

Na severovzhodnem koncu kašeljskega hriba se tik nad vasjo Podgrad nahaja večja hiša, pravzaprav vila oziroma po domače Grad.

Tako ga domačini imenujejo še od tedaj, ko je tam res stal srednjeveški grad. Za ta grad se v zgodovinskih zapisih pojavlja kar nekaj zapisov, vendar še vedno ne vemo letnice nastanka prvega objekta na tem mestu. Verjetno je nastal sredi 14. stoletja, ko so prvotni gradiščani zapustili neudobni Stari grad in si na novi lokaciji postavili primernejše bivališče, ki pa je še vedno bila zadosti utrjena( vir: spletna stran: pograd-lj.si).

 

Kamnolom mlinskih kamnov

 

 

 

Pri Lazarju

Ena od točk Ostrovrharjeve poti je turistična kmetija pri Lazarju, gospodar kmetije Milan Bizjan je zelo vpet v vse dogodke, ki so povezani s Podgradom, z njegovo kulturno in naravno dediščino. Vedno ima veliko novih idej, kako določeno zanimivost še bolje predstaviti, kaj postoriti tu in tam, da bodo ti kraji še bolj znani in zanimivi za obiskovalce.

 

 

Dve tretjini Mestne občine Ljubljana sestavlja podeželje, zato so že v 90. letih prejšnjega stoletja potekal programi celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Znotraj tega pa je potekalo kar nekaj zelo zanimivih in odmevnih projektov, nam je povedala  Maruška Markovčič z Mestne občine Ljubljana. Med te projekte sodi tudi Ostrovrharjeva pot.

 

Sogovorniki

 

 

 


22.07.2018

Tekmovanje, ki je Koroško znova poneslo v svet

Korošci imajo lastnost, ki jim jo lahko zavidamo vsi Slovenci pa tudi drugi narodi. Ko je treba, se znajo povezati in narediti stvari, ki bi jih sicer brez zapletov lahko pripravil le redko kdo. Letos jim je na začetku julija uspelo prirediti tekmovanje, ki sodi v sam vrh tako po organizacijski kot tudi po adrenalinski plati. Sanje tistih, ki so z gorskim kolesarjenjem Koroško postavili na zemljevid svetovne gorsko-kolesarske scene, so s tem dosegle svoj vrhunec. Korošci s sončne in tiste druge strani Karavank so organizirali gorsko-kolesarsko tekmovanje za svetovni pokal Svetovne enduro serije in povezali prav vse generacije, prebivalce, sosede in celo države. Da bi bila mera polna, so progo speljali tako, kakor je do zdaj ni nikoli še nihče na vsem svetu. To ni samo zgodba o nekem tekmovanju, ampak o ljudeh, ki dokazujejo, da se sanje lahko tudi uresničijo.


15.07.2018

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


08.07.2018

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


01.07.2018

Stolp in jama

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


24.06.2018

Cestninske postaje odhajajo na smetišče zgodovine

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


17.06.2018

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


10.06.2018

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


03.06.2018

Iskrina ura, zaščitni znak prestolnice

"Ljubljanski Big Ben" kot poslednja simbolna točka meščanov


27.05.2018

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


20.05.2018

Psi vodniki slepih

Slepim gibanje in orientacija v prostoru pomenita velik izziv, saj se morajo vseh poti, ki jih vsakdan uporabljajo, naučiti. Nekatere slepe po teh poteh vodi pes vodnik, ki jim omogoča varno in hitrejše gibanje. Pri nas imamo trenutno trideset psov vodnikov, ki dnevno opravljajo svojo nalogo. V današnji Nedeljski reportaži nas bo po mestu varno vodil pes vodnik slepih. Izšolan je tako, da slepemu pomaga premagovati ovire na njegovih vsakdanjih poteh, hkrati pa postane njegov družinski član in življenjski sopotnik. V oddaji bomo izvedeli, kakšno delo opravljajo ti psi, kakšne lastnosti morajo imeti, kako se šolajo, pa tudi to, kako ravnati, ko srečamo slepega s psom vodnikom in kako se morajo vesti lastniki drugih psov ob srečanju s psom, ki opravlja svojo službo. Oddajo je pripravila Petra Medved.


13.05.2018

Star maln pri Vrhniki

Star maln je leta 2016 kljub odmaknjenosti obiskalo 200 mladih Francozov. Ti so bili nad videnim zelo navdušeni, zato bodo letos obisk ponovili. Prvega avgusta jih bo tako Vrhniko obiskalo kar 750.


06.05.2018

Korotan na Dunaju

Že od tistih dob, ko je Krpan iz Vrha izrekel modro misel o Dunaju in prehranjevalnih navadah Kranjcev, je nastanitev na Dunaju posebna zgodba. Sploh za Slovence. In sploh v razmerah histeričnega in globalnega turizma. Na srečo imamo tam svoje zavetje. Svojo postojanko. Kako bi bilo lažje Kopitarju in Cankarju, Miklošiču in Plečniku, če bi poznali Korotan… O sprehodu po cesarskem mestu in predvsem o slovenskem hotelu, dijaškem domu in kulturnem centru Korotanu, bo tekla beseda v Nedeljski reportaži.


29.04.2018

RTV orkester gre iz 26 v eter

Že leta 1928 so se ustanovitelji Radijske postaje Ljubljana zavezali, da bo del vsakodnevnega programa nove radijske postaje glasba, in to prvovrstna glasba, ne glasba z gramofonskih plošč. Od najmanj 150 minut dnevnega predvajanja, je moralo biti najmanj 60 minut namenjeno glasbi. Da bi lahko ponudili takšno glasbo, sta bila ustanovljena Radio kvartet in Radio orkester, ki ga je sestavljajo 11 članov. To je bil torej začetek naše glasbene produkcije, vodja orkestra pa je bil violinist Kazimir Petrič. Tako se je začelo, kako pa je danes, po okroglih devetdesetih letih. To vprašanje je Jurij Popov zastavil sebi in sogovornikom iz Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in Big Benda. Današnji glasbeniki so se usedli na stole, ki so jih prej zasedali mnogi drugi, ki so skozi igranje v enem ali drugem sestavu zgradili tudi odmevno zasebno glasbeno pot. Pa ne le to, oba sestava sta pomembno vplivala na razvoj in uveljavitev glasbe v našem kulturnem prostoru. Pravzaprav odločilno. Big Bend deluje neprekinjeno že od leta 1945, simfonični orkester od leta 1955. Gre za glasbena sestava, ki nista le po letih med starejšimi v širši evropski regiji, sta namreč tudi po svojem ugledu pomembna dejavnika tega prostora še danes. Danes je zlasti simfonični orkester mednaroden, saj v njem igra kar nekaj glasbenikov iz »tujine«, danes temu rečemo bolj ali manj združene Evrope. Kako so se znašli pri nas in v takšnem sestavu in kako je igrati v glasbenem sestavu s takšnim ugledom kot ga imata Big Bend in Simfonični orkester RTV Slovenija in seveda, kako je voditi takšno glasbeno produkcijo.


22.04.2018

Lov za izgubljenimi letali

Na območju Slovenije je v času II. svetovne vojne strmoglavilo okoli 360 vojaških letal. Zaradi splošnega pomanjkanja materiala vseh vrst so njihovi ostanki kmalu postali lonci, strehe in še marsikaj drugega. Vendarle pa je marsikaj ostalo skritega tudi do danes. Tudi zgodbe, kako so se vsa ta letala znašla nad našo državo. Eden izmed lovcev na izgubljena letala je tudi nekdanji vrhunski alpinist Stanko Mihev, ki je do zdaj našel in dokumentiral že več kot 160 letal, ki so strmoglavila pri nas. Na lovu za nemškim lovskim letalom, ki je svojo pot končalo skoraj pri vrhu Nanosa, se mu je pridružil Jure K. Čokl.


15.04.2018

Kava pod Slovenci

Kava velja za najbolj priljubljen napitek na svetu. In ni jih malo, ki trdijo, da gre tudi za najbolj priljubljeno pijačo, po analogiji: »Lahko živim brez vode, brez kave pa ne!« Ob vseh presežnikih, ki jih napitek nudi, pa gre tudi za pomembno in predvsem globalno gospodarsko panogo. Ki kot mnoge gospodarske panoge v sebi skriva mnoga protislovja. O pravični trgovini, ki se je kot gibanje začela prav s kavo, smo že marsikaj slišali, a zanimivih tem o kavi je vedno dovolj. Nekatere, predvsem naše lokalno slovenske, je Marko Radmilovič poiskal na Festivalu kave, ki se je pred nekaj tedni odvijal na Celjskem sejmišču.


08.04.2018

Trdnjava na Hrušici

Kalce pri Logatcu so znamenito križišče, kjer se ceste odcepijo levo proti Idriji, desno proti Grčarevcu, Planini in Postojni, naravnost pa nas vijugava, skoraj gorska cesta popelje skozi obsežne hrušiške gozdove na Col in naprej v Ajdovščino. Ta smer je od nekdaj veljala za tako rekoč pravo avanturo, saj je že Janez Vajkard Valvazor zapisal, da je to divji, neobljuden in neudoben kraj, in da obsežni hrušiški gozdovi sežejo daleč tja v Turčijo. Ti samotni kraji pa so polni nevarnosti, ki prežijo na popotnike.


01.04.2018

Dvigovanje Vodnega stopla

Vodnemu stolpu, ki leži na levem dravskem obrežju v starem mestnem jedru Maribora, je pred petdesetimi leti grozil potop. Zaradi gradnje elektrarn se je gladina Drave dvignila za več kot dva metra. Kazalo je, da bo renesančna utrdba iz sredine 16. stoletja za vedno izgubljena. Višji gradbeni tehnik Jože Požauko se s tem ni hotel sprijazniti. Zasnoval je za tiste čase skorajda znanstvenofantastični projekt in 1500 ton težki kamniti stolp dvignil za 260 centimetrov. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.


25.03.2018

Cankarjevi živeli vsaj v osmih hišah na Vrhniki

Decembra bo minilo sto let od smrti največjega in verjetno najvplivnejšega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Leto 2018 je tudi na nacionalnem nivoju razglašeno za Cankarjevo leto. Na Vrhniki, ki jo je veliki literat večpomensko označil za prečuden kraj, so v projekt jubilejnega leta vključeni tako rekoč vsi kulturniki. Tamkajšnja literarna pot nas popelje po Cankarjevi mladosti, na njej spoznavamo kotičke, ki so inspirirali pisateljeva literarna dela, se povzpnemo na Klanec siromakov, jo mahnemo čez Sveto Trojico in naposled zasluženo posrkamo skodelico kave. Pesnik, pripovednik in dramatik Ivan Cankar je bil poleg Zofke Kvedrove prvi, ki se mu je pri nas uspelo preživljati samo s pisanjem, svojih besedil ni popravljal, njegovim družbeno kritičnim mislim do današnjih dni ni pošla sapa. Tudi 100 let pozneje mnoge navdušuje in navdihuje, nekateri pa bi se mu tudi dandanes izognili v velikem loku. Po treh urah rekreativnega spoznavanja literarne preteklosti tudi avtor Nedeljske reportaže Bojan Leskovec Cankarja pozna bolje kot poprej.


18.03.2018

Nedeljska reportaža

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.


11.03.2018

Grem, kamor me vodi kitara!

Pred nekaj dnevi so svetovni mediji objavili drobno novičko, ki je šla mimo večine povsem neopažena. Eden vodilnih svetovnih proizvajalcev kitar je pred bankrotom. Novica sama po sebi ni nič posebnega, če ne bi šlo za glasbeni instrument, ki je v mnogočem oblikoval, oziroma določil dvajseto stoletje. Ali se kitara res poslavlja in kaj njen zaton pomeni za našo kulturo v najširšem pomenu besede? Kakšna je zgodba električne kitare, še sploh pri nas, kjer smo ta temni predmet poželenja z večjimi ali manjšimi mukami spravljali preko meja, ali celo izdelovali v domačih delavnicah?


Stran 16 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov