Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Ne samo, da zelo slabo deluje pravna država, v Sloveniji razpadajo tudi vrednote. To je za državo večji problem kot ekonomska kriza. Poštenost nam ni več vodilo, poštenost se nam zdi nepotrebna.”
Prof. dr. Verica Trstenjak je te dni slovenske zdravnike opozorila na pomen etike, prava in (lažne) solidarnosti pri njihovem delu: “V slovenskem zdravstvu je odpovedal nadzor, potrebujemo tudi več odgovornosti. Tako v zdravstveni kot pravniški stroki se skrivamo za lažno solidarnostjo in ne povemo, to je bilo narobe. V Avstriji sistem deluje. Če nekdo naredi napako, zanjo odgovarja. Kolegi se od njega distancirajo. Tako je tudi statistično manj napak.”
Vrhunsko pravno strokovnjakinjo je kariera iz Prlekije prek Ljubljane, Nemčije in Luksemburga pripeljala na Dunaj, kjer je cenjena profesorica za evropsko pravo.
“Po končanem mandatu evropske pravobranilke sem obe javni pravni fakulteti v Sloveniji obvestila, da sem prosta. Ni bilo interesa, da bi me angažirali,” pripoveduje Trstenjakova, ki sicer ne želi posploševati, ampak predvsem v višjih letnikih "so avstrijski študenti bolj ambiciozni, kritični in aktivni kot slovenski. Več sprašujejo. Sistem jih v to spodbuja.”
“Da najboljši strokovnjaki v Sloveniji ne dobijo zaposlitve, je hud problem za prihodnost naše družbe. Pri nas izbiramo ljudi po poznanstvih, sorodstvenih povezavah, klientelizmu. Najboljši pa niso izbrani. Da mladi odhajajo v tujino, ni problem, problem je, da se z dodatnimi znanji in izkušnjami ne morejo vrniti. Inženirji, zdravniki, pravniki …, ki se želijo vrniti, bi morali biti darilo državi.”
Nekaj časa je delovala tudi kot generalna sekretarka v vladi Andreja Bajuka, aktivna politika je sicer ne zanima več, kljub nagovarjanjem, da bi kandidirala celo za predsednico države: “Sama nisem političarka, po srcu sem znanstvenica.”
Z distance in kritično gleda na slovensko družbo, pravno državo, tudi politike in vlado: “Osebno sem nad aktualno vlado razočarana, posebej glede spoštovanja moralnih, etičnih in drugih standardov.”
Kot mati in pravnica pozorno spremlja rejniški primer koroških dečkov, ki zadnje tedne pretresa Slovenijo: “Zgrožena sem. Oprostite, kako lahko ministrstvo reče, da je odločba zakonita, kršene pa so človekove pravice? To je razlog za odgovornost, za odstop!”
Daljna sorodnica akademika Antona Trstenjaka zagovarja poštenost, znanje in vrednote: “Anton Trstenjak je bil tako velik človek, da si je lahko dovolil biti majhen. Vsaka njegova beseda je imela moč.”
"Ne samo, da zelo slabo deluje pravna država, v Sloveniji razpadajo tudi vrednote. To je za državo večji problem kot ekonomska kriza. Poštenost nam ni več vodilo, poštenost se nam zdi nepotrebna."
Meni, da bi bil veliki slovenski mislec danes razočaran: “Ne razumem, kako si ljudje, ki davkariji dolgujejo milijone, sploh upajo sprehajati po Sloveniji.”
Prof. dr. Verica Trstenjak se zaveda, da se Evropa ob soočenju in reševanju begunske krize srečuje s številnimi težavami in težkimi odločitvami: “Že kot evropska pravobranilka sem predlagala, da se azilantov ne sme vračati v Grčijo zaradi kršitev človekovih pravic.”
“Humanost mora biti nad pravom, a prosilci za azil si vseeno nimajo pravice izbirati države. Imajo pravico iti do prve varne države. Kot Evropejko me boli srce, ampak če gre za varnost, razumem tudi postavitev žičnatih ograj na mejah.”
867 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
“Ne samo, da zelo slabo deluje pravna država, v Sloveniji razpadajo tudi vrednote. To je za državo večji problem kot ekonomska kriza. Poštenost nam ni več vodilo, poštenost se nam zdi nepotrebna.”
Prof. dr. Verica Trstenjak je te dni slovenske zdravnike opozorila na pomen etike, prava in (lažne) solidarnosti pri njihovem delu: “V slovenskem zdravstvu je odpovedal nadzor, potrebujemo tudi več odgovornosti. Tako v zdravstveni kot pravniški stroki se skrivamo za lažno solidarnostjo in ne povemo, to je bilo narobe. V Avstriji sistem deluje. Če nekdo naredi napako, zanjo odgovarja. Kolegi se od njega distancirajo. Tako je tudi statistično manj napak.”
Vrhunsko pravno strokovnjakinjo je kariera iz Prlekije prek Ljubljane, Nemčije in Luksemburga pripeljala na Dunaj, kjer je cenjena profesorica za evropsko pravo.
“Po končanem mandatu evropske pravobranilke sem obe javni pravni fakulteti v Sloveniji obvestila, da sem prosta. Ni bilo interesa, da bi me angažirali,” pripoveduje Trstenjakova, ki sicer ne želi posploševati, ampak predvsem v višjih letnikih "so avstrijski študenti bolj ambiciozni, kritični in aktivni kot slovenski. Več sprašujejo. Sistem jih v to spodbuja.”
“Da najboljši strokovnjaki v Sloveniji ne dobijo zaposlitve, je hud problem za prihodnost naše družbe. Pri nas izbiramo ljudi po poznanstvih, sorodstvenih povezavah, klientelizmu. Najboljši pa niso izbrani. Da mladi odhajajo v tujino, ni problem, problem je, da se z dodatnimi znanji in izkušnjami ne morejo vrniti. Inženirji, zdravniki, pravniki …, ki se želijo vrniti, bi morali biti darilo državi.”
Nekaj časa je delovala tudi kot generalna sekretarka v vladi Andreja Bajuka, aktivna politika je sicer ne zanima več, kljub nagovarjanjem, da bi kandidirala celo za predsednico države: “Sama nisem političarka, po srcu sem znanstvenica.”
Z distance in kritično gleda na slovensko družbo, pravno državo, tudi politike in vlado: “Osebno sem nad aktualno vlado razočarana, posebej glede spoštovanja moralnih, etičnih in drugih standardov.”
Kot mati in pravnica pozorno spremlja rejniški primer koroških dečkov, ki zadnje tedne pretresa Slovenijo: “Zgrožena sem. Oprostite, kako lahko ministrstvo reče, da je odločba zakonita, kršene pa so človekove pravice? To je razlog za odgovornost, za odstop!”
Daljna sorodnica akademika Antona Trstenjaka zagovarja poštenost, znanje in vrednote: “Anton Trstenjak je bil tako velik človek, da si je lahko dovolil biti majhen. Vsaka njegova beseda je imela moč.”
"Ne samo, da zelo slabo deluje pravna država, v Sloveniji razpadajo tudi vrednote. To je za državo večji problem kot ekonomska kriza. Poštenost nam ni več vodilo, poštenost se nam zdi nepotrebna."
Meni, da bi bil veliki slovenski mislec danes razočaran: “Ne razumem, kako si ljudje, ki davkariji dolgujejo milijone, sploh upajo sprehajati po Sloveniji.”
Prof. dr. Verica Trstenjak se zaveda, da se Evropa ob soočenju in reševanju begunske krize srečuje s številnimi težavami in težkimi odločitvami: “Že kot evropska pravobranilka sem predlagala, da se azilantov ne sme vračati v Grčijo zaradi kršitev človekovih pravic.”
“Humanost mora biti nad pravom, a prosilci za azil si vseeno nimajo pravice izbirati države. Imajo pravico iti do prve varne države. Kot Evropejko me boli srce, ampak če gre za varnost, razumem tudi postavitev žičnatih ograj na mejah.”
Kot zdravnik se srečuje z bolečimi spoznanji, da je za pacienta vedno manj časa in da administrativni postopki ob vedno novih obveznostih družinskih zdravnikov povečujejo njihovo obremenjenost. Iztok Tomazin ima nahrbtnik za posredovanje in pomoč v gorah vedno pripravljen. Gore so zanj izziv in odklop tako kot pisanje proze, pesmi in letenje s padalom. \t
Pisatelj Borut Golob se je leta 1973 rodil v delavski družini, odraščal ob babici v Kranju, kasneje delal v proizvodnji, na filozofski fakulteti prišel do absolventskega staža, se vrnil na začetek študija in diplomiral iz novinarstva.
Je redni profesor klasičnega saksofona na dunajski glasbeni univerzi. Svojo življenjsko zgodbo, od prvih korakov glasbeno nadarjenega bosonogega vaškega pastirčka, postopnem plezanju po “saksofonski” lestvici, do tega, kako se mu je z neverjetno trmo in voljo uspelo zavihteti v sam evropski in svetovnih vrh klasičnega saksofona, je Oto Vrhovnik razgrnil v pogovoru z Lojzetom Kosom.
64-letni Kanadčan Rick Simpson je prijazen dedek, ki se je po hudi delovni nesreči pozdravil zgolj in samo s pomočjo domnevno grozno nevarne rastline - indijske konoplje, s katero so nas desetletja strašili.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Tokrat smo dobili obisk iz Belgije. Več tednov se bo pri nas mudil vsestranski ustvarjalec Angelo Vermeulen, ki združuje umetnost in znanost, Zemljo in vesolje, pa še biologijo, ekologijo, psihologijo in sociologijo za povrh. Ta večkrat nagrajeni umetnik – znanstvenik, ki deluje po vsem svetu, je nekakšen znanilec modernega pristopa do različnih veščin, umeščenih v informacijsko dobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Prihodnji konec tedna bo slovensko prestolnico že 18-ič razgibal Ljubljanski maraton, na katerem je nepogrešljiva udeleženka legendarna maratonka, zdaj že 85-letna Helena Žigon. Tudi letos se bo preizkusila na malem maratonu, o svojih življenjskih in tekaških izkušnjah, pa bo, teden dni pred velikim športno rekreativnim dogodkom, kot nedeljska gostja spregovorila poslušalcem Vala 202.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Fizik Dr. Dušan Petrač se je rodil leta 1932 v Kropi. Bil je gimnazijski učitelj fizike, splet okoliščin pa mu prinesel edinstveno priložnost za podipolomski študij na Univerzi v Los Angelesu, v Kaliforniji. Po doktorskem študiju je fiziko najprej poučeval, nato pa se je zaposlil v ameriški vesoljski agenciji NASA. Njegovo raziskovalno podoročje so bile predvsem razmere v breztežnostnem vesolju z ekstremno nizkimi temperaturami. Sodeloval je v številnih poskusih z raketami, vesoljskim taksijem in umetnimi sateliti, ki so raziskovali vesolje in okoli zvezd iskali planete. Upokojeni Nasin znanstvenik - dr. Dušan Petrač - zdaj nosi izkaznico Ambasador Osončja.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Neveljaven email naslov