Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako je domovina videti iz tujine, kako preseči medlo politiko in se obvarovati strupene retorike, zakaj se je vredno na pamet naučiti Krsta pri Savici
Primorski zgodovinar in prevajalec mlajše generacije Luka Lisjak Gabrijelčič že desetletje živi v tujini. Pravi, da je Slovenija prek spleta videti grozna, bolj grozna, kot je v resnici: "Zavedam se, da položaj, kot ga beremo, ni točno tak, kot je v resnici. Ne znamo pravilno prikazati, kaj se res dogaja, kakšna je naša družba v resnici."
"Slovenija je prek spleta grozna, bolj grozna kot v resnici. Iz tujine jo opazujem s precejšnjo mero ironije in distance."
V Budimpešti končuje doktorat na Srednjeevropski univerzi, pravi, da se je za podiplomski študij v tujini odločil, ker si je želel kakovostnejšega programa in resnejšega pristopa, kot ga je izkusil na dodiplomskem študiju v Ljubljani. Seveda kritično spremlja tudi madžarsko politiko, Budimpešta ni primerljiva s preostalo Madžarsko, ki se ji pozna, da zgodovinsko nima dolge demokratične tradicije: "Če bi v Sloveniji obstajal sistem po madžarskem zgledu, bi se znašli na robu državljanske vojne."
Luka Lisjak Gabrijelčič doma soureja revijo goriških humanistov Razpotja in spletni portal Kritika konservativna. Pravi, da je paradoksalno, da med Gorico in Novo Gorico ni več meje, a italijansko govori manj mladih kot nekoč: "Goričani veljamo za cinične, pikre in bolj ostre, morda smo malo manj zamerljivi kot drugi Slovenci."
Pronicljive misli izraža s kolumnami in tviti: "Slovenci raje poslušajo široke in posplošene kritike, ki so kot odgovori na uganke. Manjka poglobljene analize sistema in institucij."
“V povezavi z begunci spremljamo predvsem v desnih medijih porast perfidnega šovinizma in zelo naiven diskurz do nacionalnih vprašanj na levici.”
Kritičen je tako do opozicije kot do vlade Mira Cerarja: "Na hrbtni strani medle politike, ki se ne premakne nikamor, se dogajajo zelo globoke negativne spremembe. Skrbi me zaradi zelo strupene retorike na vseh straneh."
Pa vloga institucije predsednika države pod Borutom Pahorjem? "Predsednik Pahor si zaupanja ni zapravil s političnimi dejanji, ampak si ga spodkopava z res neprimernim načinom komuniciranja.”
Luka Lisjak Gabrijelčič prizna, da se je tudi on zmotil pri napovedi izida volitev v ZDA. Prepričan je, da je šlo za zgodovinski dogodek, ki ga je bilo težko napovedati. Strah pred Trumpovo vladavino je upravičen: "Posledice na politični kulturi bodo zaradi Trumpa ostale, dober primer je Italija, ki še zdaj čuti vladavino Berlusconija."
"Vse bolj se zavedam domoljubja, kot je rekel španski filozof Ortega y Gasset: jaz sem jaz in moja okoliščina," razmišlja Luka Lisjak Gabrijelčič. "Nikoli nismo le posamezniki, vezani smo na širši prostor. Začetek vsakega domoljubja, ljubezni pravzaprav je, da spoznamo tisto, kar je onkraj nas, kako nas določa, kako smo do tega tudi odgovorni."
"Pomembno je, da ne živiš v balončku, da ne bereš samo tistega, kar le potrjuje tvoja stališča, a seveda moraš imeti kakovostne vire."
Prepričan je, da bi se morali v šolah še vedno na pamet učiti pesmi. Sam zna recitirati skoraj 80 verzov Krsta pri Savici, kar traja dobrih 20 minut: "Na potovanjih so spominske vaje zelo dobre, imam posebno ljubezen do Prešerna. Je genij jezika, en verz kar napoveduje drugega. Ko se pesmi naučiš na pamet, jo razumeš od znotraj, spoznavaš genija v človeku."
In kako kot zgodovinar odgovarja na klišejsko vprašanje, ali se lahko iz zgodovine res česa naučimo? "Zgodovina je učiteljica življenja, le mi smo zelo trmoglavi učenci."
875 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kako je domovina videti iz tujine, kako preseči medlo politiko in se obvarovati strupene retorike, zakaj se je vredno na pamet naučiti Krsta pri Savici
Primorski zgodovinar in prevajalec mlajše generacije Luka Lisjak Gabrijelčič že desetletje živi v tujini. Pravi, da je Slovenija prek spleta videti grozna, bolj grozna, kot je v resnici: "Zavedam se, da položaj, kot ga beremo, ni točno tak, kot je v resnici. Ne znamo pravilno prikazati, kaj se res dogaja, kakšna je naša družba v resnici."
"Slovenija je prek spleta grozna, bolj grozna kot v resnici. Iz tujine jo opazujem s precejšnjo mero ironije in distance."
V Budimpešti končuje doktorat na Srednjeevropski univerzi, pravi, da se je za podiplomski študij v tujini odločil, ker si je želel kakovostnejšega programa in resnejšega pristopa, kot ga je izkusil na dodiplomskem študiju v Ljubljani. Seveda kritično spremlja tudi madžarsko politiko, Budimpešta ni primerljiva s preostalo Madžarsko, ki se ji pozna, da zgodovinsko nima dolge demokratične tradicije: "Če bi v Sloveniji obstajal sistem po madžarskem zgledu, bi se znašli na robu državljanske vojne."
Luka Lisjak Gabrijelčič doma soureja revijo goriških humanistov Razpotja in spletni portal Kritika konservativna. Pravi, da je paradoksalno, da med Gorico in Novo Gorico ni več meje, a italijansko govori manj mladih kot nekoč: "Goričani veljamo za cinične, pikre in bolj ostre, morda smo malo manj zamerljivi kot drugi Slovenci."
Pronicljive misli izraža s kolumnami in tviti: "Slovenci raje poslušajo široke in posplošene kritike, ki so kot odgovori na uganke. Manjka poglobljene analize sistema in institucij."
“V povezavi z begunci spremljamo predvsem v desnih medijih porast perfidnega šovinizma in zelo naiven diskurz do nacionalnih vprašanj na levici.”
Kritičen je tako do opozicije kot do vlade Mira Cerarja: "Na hrbtni strani medle politike, ki se ne premakne nikamor, se dogajajo zelo globoke negativne spremembe. Skrbi me zaradi zelo strupene retorike na vseh straneh."
Pa vloga institucije predsednika države pod Borutom Pahorjem? "Predsednik Pahor si zaupanja ni zapravil s političnimi dejanji, ampak si ga spodkopava z res neprimernim načinom komuniciranja.”
Luka Lisjak Gabrijelčič prizna, da se je tudi on zmotil pri napovedi izida volitev v ZDA. Prepričan je, da je šlo za zgodovinski dogodek, ki ga je bilo težko napovedati. Strah pred Trumpovo vladavino je upravičen: "Posledice na politični kulturi bodo zaradi Trumpa ostale, dober primer je Italija, ki še zdaj čuti vladavino Berlusconija."
"Vse bolj se zavedam domoljubja, kot je rekel španski filozof Ortega y Gasset: jaz sem jaz in moja okoliščina," razmišlja Luka Lisjak Gabrijelčič. "Nikoli nismo le posamezniki, vezani smo na širši prostor. Začetek vsakega domoljubja, ljubezni pravzaprav je, da spoznamo tisto, kar je onkraj nas, kako nas določa, kako smo do tega tudi odgovorni."
"Pomembno je, da ne živiš v balončku, da ne bereš samo tistega, kar le potrjuje tvoja stališča, a seveda moraš imeti kakovostne vire."
Prepričan je, da bi se morali v šolah še vedno na pamet učiti pesmi. Sam zna recitirati skoraj 80 verzov Krsta pri Savici, kar traja dobrih 20 minut: "Na potovanjih so spominske vaje zelo dobre, imam posebno ljubezen do Prešerna. Je genij jezika, en verz kar napoveduje drugega. Ko se pesmi naučiš na pamet, jo razumeš od znotraj, spoznavaš genija v človeku."
In kako kot zgodovinar odgovarja na klišejsko vprašanje, ali se lahko iz zgodovine res česa naučimo? "Zgodovina je učiteljica življenja, le mi smo zelo trmoglavi učenci."
Primarno področje raziskovanja Jana Ciglenečkega je zgodovina filozofije, ukvarja se predvsem z antično, patristično in srednjeveško filozofijo. Svoje znanje je izpopolnjeval na številnih tujih univerzah in ustanovah od Beograda, Pariza, Nikozije, Münchna in Kaira, kar je bilo zanj prelomno. Že med prvim bivanjem v Egiptu se je začel ukvarjati z zgodnjim puščavništvom in meništvom. Od leta 2013 mu je skupaj z ekipo v Vzhodni puščavi uspelo locirati in dokumentirati številne meniške naselbine.
Romana Epih je ravnateljica vrtca Medvode, ki ga obiskuje več kot 700 otrok. Vzgoji in vodenju je posvetila vso svojo kariero, od novembra 2018 vodi Združenje ravnateljev vrtcev Slovenije, dejavna je v Šoli za ravnatelje in v mednarodnih projektih.
Radio Študent, Koreodrama, Slovensko mladinsko gledališče, Cankarjev dom: le nekaj postaj, kjer je Uršula Cetinski pustila svoj pečat. V slovensko kulturno krajino je vstopila v sredini 80. let, tesno povezana z gledališčem. Tudi na čelu največje kulturne hiše pri nas, ki jo vodi že drugi mandat, umetniški svet povezuje s poslovnim in ustvarja razmere za nastanek različnih umetniških vsebin.
Jani Bele je velik del življenja posvetil vzgoji v planinstvu in alpinizmu. S tem je dobil tudi priložnost, da je pred 30 leti prvič odšel v Nepal kot alpinistični inštruktor v slovensko alpinistično šolo za nepalske gorske vodnike. Za odprave, kot pravi, ni bil nikoli dovolj dober, poleg tega pa je, čeprav je gornik in gorski reševalec, zelo občutljiv na višino. Kot avtor priročnika o nevarnostih v gorah Nevarno proti vrhovom je zbral zgodbe ljudi, ki so sami doživeli in preživeli kakšno nevarnost v gorah, tem pa dodal tudi svoje. Nesreča se lahko zgodi kljub izkušenosti, pravi, kot tudi to, da se zarečenega kruha res poje največ. In tako se je letos že desetič podal na prečenje Finske na tekaških smučeh, od finsko-ruske do finsko-švedske meje, pa čeprav je prvič dejal, da na Rajalta rajalle – hiihto ne gre nikoli več.
Prof. Rajko Muršič je etnolog in kulturni antropolog na ljubljanski Filozofski fakulteti, pri raziskovanju vsakdanjega življenja in kulturnih fenomenov ga vodi predvsem iskrena radovednost. Že vse življenje je na različne načine povezan z glasbo, pravi, da brez nje sploh ne more normalno delovati. Odzive slovenske družbe v krizi ocenjuje kot trezne, sprememba ravnanja z okoljem pa se mu v tem trenutku zdi nujna in neobhodna. Je oster kritik potrošništva, ki se nima za upornika, ne prenaša pa hierarhij. Z njim se pogovarja Jan Grilc.
Wagner Moura je brazilski igralec in režiser. Igral je v Elitni četi, številnih komedijah in tragedijah, svet pa ga najbolje pozna v vlogi Pabla Escobarja v seriji Narcos. Študiral je novinarstvo, a to je poklic, ki ga je opravljal le kratek čas. Novinarske veščine mu pomagajo pri raziskovanju zgodovinskih likov, kakršen je brazilski diplomat pri združenih narodih Sergio Vieira de Mello. Igra ga v novem celovečercu z naslovom Sergio.
Zgodovina človeštva je tudi zgodovina bolezni in epidemij. Dr. Katarina Keber z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU se ukvarja s socialno zgodovino medicine. Ker preučuje tudi epidemije in njihove posledice, je pandemija covida 19 ni zelo presenetila. Pravi, da zdaj analitično opazuje in hkrati na lastni koži doživlja občutke, ki jih je prej ob študiju arhivskega gradiva lahko le slutila … Kako so epidemije kuge, kolere in španske gripe prizadele in spreminjale naš svet? Z dr. Katarino Keber se je pogovarjala Tatjana Pirc.
Roman Jerala je eden od najuspešnejših slovenskih raziskovalcev, tudi med pionirji sintezne biologije pri nas, ki z več plati spremlja korake znanosti pri spopadanju s pandemijo s covidom 19.
Gregorja Čušina ste morda kdaj ujeli na odru Mestnega gledališča ljubljanskega ali pa ste si ogledali katero od njegovih monokomedij. Morda ga poznate iz serije Jezero ali vam je iz risank znan njegov glas. Ponosen je, da mu pri vzgoji šestih otrok ni bilo treba povzdigovati glasu in da je pri občinstvu še vedno na dobrem glasu, čeprav je zdaj “na svojem.” Anji Hlača Ferjančič je med drugim razkril, zakaj je ves planet na dieti, prebral pesmi iz karantene in povedal, kako se znajde doma.
Dr. Tina Bregant je specialistka pediatrije, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, dokorica nevropediatrije. Od leta 2015 je bila zaposlena na Univerzitetnem rehabilitacijskem institutu – URI Soča v Ljubljani, zdaj pa deluje v zavodu CIRIUS Kamnik. Je tudi predavateljica in mentorica študentom v programu Kognitivna znanost Univerze v Ljubljani ter na Fakulteti za šport in Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Sodeluje v domačih in mednarodnih raziskovalnih skupinah, udeležena je pri oblikovanju državnih programov, ki spodbujajo otroke v razvoju. Je tudi članica Odbora za kakovost in varnost pri Zdravniški zbornici Slovenije.
Biserka Marolt Meden je humanitarka, prostovoljka, skupaj s sodelavkami je postavila materinski dom v Sloveniji, sodelovala pri izgradnji Pediatrične klinike in bila njena strokovna direktorica. Sedaj je upokojena, a aktivna v civilnem združenju Srebrna nit, ki si prizadeva za drugačen odnos družbe do starostnikov. Izpostavlja nujnost sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi in tudi uzakonitev pravice za dostojno dokončanje življenja, ob epidemiji pa opozarja, da daljša osamitev v domovih za starejše ni najboljša rešitev. Z njo se je pogovarjala Nataša Zanuttini.
Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl tudi v kriznih časih z intelektualno ostrino spremlja in analizira dogajanje. Kaj koronavirus prinaša v našo družbo, kaj pomeni za možnost izbire, kako se bo spremenil svet in zakaj ostati optimističen. Kako je s tesnobo, vsakdanjimi odnosi, kakšna prihodnost nas čaka. Avtor: Luka Hvalc
Strokovnjak za jedrsko varnost magister Miroslav Gregorič je bil do leta 2002 direktor Uprave RS za jedrsko varnost, več kot šest let je delal pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo na Dunaju. Vmes pa kot predstavnik komisije Združenih narodov UNMOVIC še pred napadom na Irak vodil inšpektorje, ki so tam iskali orožje za množično uničevanje. Po upokojitvi pa se je posvetil tudi raziskovanju ozadij premogovništva v Šaleški dolini. Z njim se je pogovarjala Nataša Štefe.
Ana Jug je ne le na Goriškem, ampak tudi drugod znana kot odvetnica, ki je na svoji poklicni poti zagovarjala nemočne in tiste, ki nimajo. Zato ni nič nenavadnega, da je tudi soustanoviteljica pro bono ambulante v Novi Gorici in človek, ki verjame, da se dobro z dobrim vrača. Če bi vsi delali dobro, bi bil ves svet srečen in veliko lepši, pravi Zasavka, ki pa se zadnje čase, odkar je upokojena, ukvarja predvsem z izdelovanjem oblek in nakita iz odpadnega materiala, plastike in džinsa, ki ima v njenem srcu prav posebno mesto. Verjame, da je mogoč svet brez smeti, kot smo ga nekoč že imeli, in zato je njena pobuda, da v Novi Gorici odprejo Center ponovne uporabe.
Šaljiva definicija pravi, da je matematika sestavljena iz 50% formul, 50% dokazov in 50% domišljije. Andrej Bauer se strinja, da to sploh ni tako slaba definicija. Matematika je gonilna sila številnih ved, ne le računalništva. Tudi če vas v šoli ni navdušila, vas bodo številne zanimive izpeljave problemov, ki jih rešujejo raziskovalci na Fakulteti za matematiko in fiziko.
Dr. Barbara Riman je predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, vodi enoto Inštituta za narodnostna vprašanja na Reki, je raziskovalka slovenstva na Hrvaškem, na reški filozofski fakulteti predava o slovensko-hrvaških kulturnih in zgodovinskih vezeh … Nedeljska gostja Vala 202 Barbara Riman, novinarka Tatjana Pirc in mojster zvoka Damjan Rostan so se sprehodili po Reki, evropski prestolnici kulture.
V času tekmovanja za Zlato lisico smo se srečali z nekdanjo tekmovalko, potem pa tudi profesionalno smučarko na ameriški turneji. Andreja Leskovšek McQuarrie je v spominu »zrelih« Slovencev predvsem nekdanja alpska smučarka, mladinska svetovna prvakinja, ki je zelo mlada končala kariero. Manj znano je, da je po študiju psihologije ostala v Združenih državah, si tam ustvarila družino in po naključju postala vpeta v organizacijo zimskih olimpijskih iger. 20 let je svetovala organizatorjem zimskih olimpijskih iger, začela v Salt Lake Citiju, se potem selila v Italijo zaradi Torina, pa v Kanado zaradi Vancouvra, potem pa za igre v Sočiju in Pyeongchangu delovala že iz Slovenije, iz Komende. Zaradi hčerke se je po vrnitvi v domovino srečala z ženskim nogometom, postala predsednica Ženskega nogometnega kluba Radomlje, glasnica ženskega nogometa, ki ga vidi kot izjemno priložnost, tudi poslovno, obenem pa je že dolgo tudi borka za enake možnosti v športu. "Ne obstajata ženski in moški šport, ostaja samo šport!"
Talent gledališkega režiserja in postgravitacijskega umetnika Dragana Živadinova je vesolje zaznalo že v vrtcu v domači Ilirski Bistrici. Vzgojiteljica ga je primerjala kar z velikim slikarjem Černigojem, sam pa se je v mladih letih navduševal nad Dragotinom Kettejem, Srečkom Kosovelom in Markom Brecljem. Dragan Živadinov se pripravlja na izstrelitev umetniškega satelita, v domačem kulturnem vesolju pa ni nikoli našel gladkih tirnic. Trdno je prepričan, da je Republiko Slovenijo zgradila umetnost, ne pa generali … Z njim se pogovarja Nina Zagoričnik. Foto: Bobo
Tanjo Španić so izkušnje z boleznijo, ki jo je presenetila na začetku njene znanstvene poti, in želja pomagati, spodbudile, da je opustila znanost in se posvetila vodenju združenja za boj proti raku dojk Europa donna. “Šele kakšni dve leti po bolezni sem začela razmišljati, v kakšni stiski so bili pravzaprav moji starši.“ V Evropi donni (https://europadonna.si/) tudi zato s svojimi programi podpore skrbijo za svojce obolelih. Gosti jo Danila Hradil Kuplen.
Dr. Andrej Pompe je v slovensko oglaševanje vstopil na začetku devetdesetih z ustanovitvijo agencije Formitas, kjer je še vedno partner. Je avtor več kot 140 jinglov za oglase, napisal je pesem za legendarni Frutek: lupimo in čistimo, ribamo, sekljamo … Zdaj predava o blagovnih znamkah. Je ustanovni član skupine Panda, ki že štiriintrideseto leto sooblikuje slovensko pop-rock-jazz sceno s svojo avtorsko glasbo. Tudi o povezovanju I feel Slovenia z Luko Dončićem, pa tudi o tem, kako naš učni sitem ne spodbuja ustvarjalnosti in inovativnosti. Z Andrejem Pompetom se je pogovarjala Nataša Zanuttini.
Neveljaven email naslov