Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako je domovina videti iz tujine, kako preseči medlo politiko in se obvarovati strupene retorike, zakaj se je vredno na pamet naučiti Krsta pri Savici
Primorski zgodovinar in prevajalec mlajše generacije Luka Lisjak Gabrijelčič že desetletje živi v tujini. Pravi, da je Slovenija prek spleta videti grozna, bolj grozna, kot je v resnici: "Zavedam se, da položaj, kot ga beremo, ni točno tak, kot je v resnici. Ne znamo pravilno prikazati, kaj se res dogaja, kakšna je naša družba v resnici."
"Slovenija je prek spleta grozna, bolj grozna kot v resnici. Iz tujine jo opazujem s precejšnjo mero ironije in distance."
V Budimpešti končuje doktorat na Srednjeevropski univerzi, pravi, da se je za podiplomski študij v tujini odločil, ker si je želel kakovostnejšega programa in resnejšega pristopa, kot ga je izkusil na dodiplomskem študiju v Ljubljani. Seveda kritično spremlja tudi madžarsko politiko, Budimpešta ni primerljiva s preostalo Madžarsko, ki se ji pozna, da zgodovinsko nima dolge demokratične tradicije: "Če bi v Sloveniji obstajal sistem po madžarskem zgledu, bi se znašli na robu državljanske vojne."
Luka Lisjak Gabrijelčič doma soureja revijo goriških humanistov Razpotja in spletni portal Kritika konservativna. Pravi, da je paradoksalno, da med Gorico in Novo Gorico ni več meje, a italijansko govori manj mladih kot nekoč: "Goričani veljamo za cinične, pikre in bolj ostre, morda smo malo manj zamerljivi kot drugi Slovenci."
Pronicljive misli izraža s kolumnami in tviti: "Slovenci raje poslušajo široke in posplošene kritike, ki so kot odgovori na uganke. Manjka poglobljene analize sistema in institucij."
“V povezavi z begunci spremljamo predvsem v desnih medijih porast perfidnega šovinizma in zelo naiven diskurz do nacionalnih vprašanj na levici.”
Kritičen je tako do opozicije kot do vlade Mira Cerarja: "Na hrbtni strani medle politike, ki se ne premakne nikamor, se dogajajo zelo globoke negativne spremembe. Skrbi me zaradi zelo strupene retorike na vseh straneh."
Pa vloga institucije predsednika države pod Borutom Pahorjem? "Predsednik Pahor si zaupanja ni zapravil s političnimi dejanji, ampak si ga spodkopava z res neprimernim načinom komuniciranja.”
Luka Lisjak Gabrijelčič prizna, da se je tudi on zmotil pri napovedi izida volitev v ZDA. Prepričan je, da je šlo za zgodovinski dogodek, ki ga je bilo težko napovedati. Strah pred Trumpovo vladavino je upravičen: "Posledice na politični kulturi bodo zaradi Trumpa ostale, dober primer je Italija, ki še zdaj čuti vladavino Berlusconija."
"Vse bolj se zavedam domoljubja, kot je rekel španski filozof Ortega y Gasset: jaz sem jaz in moja okoliščina," razmišlja Luka Lisjak Gabrijelčič. "Nikoli nismo le posamezniki, vezani smo na širši prostor. Začetek vsakega domoljubja, ljubezni pravzaprav je, da spoznamo tisto, kar je onkraj nas, kako nas določa, kako smo do tega tudi odgovorni."
"Pomembno je, da ne živiš v balončku, da ne bereš samo tistega, kar le potrjuje tvoja stališča, a seveda moraš imeti kakovostne vire."
Prepričan je, da bi se morali v šolah še vedno na pamet učiti pesmi. Sam zna recitirati skoraj 80 verzov Krsta pri Savici, kar traja dobrih 20 minut: "Na potovanjih so spominske vaje zelo dobre, imam posebno ljubezen do Prešerna. Je genij jezika, en verz kar napoveduje drugega. Ko se pesmi naučiš na pamet, jo razumeš od znotraj, spoznavaš genija v človeku."
In kako kot zgodovinar odgovarja na klišejsko vprašanje, ali se lahko iz zgodovine res česa naučimo? "Zgodovina je učiteljica življenja, le mi smo zelo trmoglavi učenci."
875 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kako je domovina videti iz tujine, kako preseči medlo politiko in se obvarovati strupene retorike, zakaj se je vredno na pamet naučiti Krsta pri Savici
Primorski zgodovinar in prevajalec mlajše generacije Luka Lisjak Gabrijelčič že desetletje živi v tujini. Pravi, da je Slovenija prek spleta videti grozna, bolj grozna, kot je v resnici: "Zavedam se, da položaj, kot ga beremo, ni točno tak, kot je v resnici. Ne znamo pravilno prikazati, kaj se res dogaja, kakšna je naša družba v resnici."
"Slovenija je prek spleta grozna, bolj grozna kot v resnici. Iz tujine jo opazujem s precejšnjo mero ironije in distance."
V Budimpešti končuje doktorat na Srednjeevropski univerzi, pravi, da se je za podiplomski študij v tujini odločil, ker si je želel kakovostnejšega programa in resnejšega pristopa, kot ga je izkusil na dodiplomskem študiju v Ljubljani. Seveda kritično spremlja tudi madžarsko politiko, Budimpešta ni primerljiva s preostalo Madžarsko, ki se ji pozna, da zgodovinsko nima dolge demokratične tradicije: "Če bi v Sloveniji obstajal sistem po madžarskem zgledu, bi se znašli na robu državljanske vojne."
Luka Lisjak Gabrijelčič doma soureja revijo goriških humanistov Razpotja in spletni portal Kritika konservativna. Pravi, da je paradoksalno, da med Gorico in Novo Gorico ni več meje, a italijansko govori manj mladih kot nekoč: "Goričani veljamo za cinične, pikre in bolj ostre, morda smo malo manj zamerljivi kot drugi Slovenci."
Pronicljive misli izraža s kolumnami in tviti: "Slovenci raje poslušajo široke in posplošene kritike, ki so kot odgovori na uganke. Manjka poglobljene analize sistema in institucij."
“V povezavi z begunci spremljamo predvsem v desnih medijih porast perfidnega šovinizma in zelo naiven diskurz do nacionalnih vprašanj na levici.”
Kritičen je tako do opozicije kot do vlade Mira Cerarja: "Na hrbtni strani medle politike, ki se ne premakne nikamor, se dogajajo zelo globoke negativne spremembe. Skrbi me zaradi zelo strupene retorike na vseh straneh."
Pa vloga institucije predsednika države pod Borutom Pahorjem? "Predsednik Pahor si zaupanja ni zapravil s političnimi dejanji, ampak si ga spodkopava z res neprimernim načinom komuniciranja.”
Luka Lisjak Gabrijelčič prizna, da se je tudi on zmotil pri napovedi izida volitev v ZDA. Prepričan je, da je šlo za zgodovinski dogodek, ki ga je bilo težko napovedati. Strah pred Trumpovo vladavino je upravičen: "Posledice na politični kulturi bodo zaradi Trumpa ostale, dober primer je Italija, ki še zdaj čuti vladavino Berlusconija."
"Vse bolj se zavedam domoljubja, kot je rekel španski filozof Ortega y Gasset: jaz sem jaz in moja okoliščina," razmišlja Luka Lisjak Gabrijelčič. "Nikoli nismo le posamezniki, vezani smo na širši prostor. Začetek vsakega domoljubja, ljubezni pravzaprav je, da spoznamo tisto, kar je onkraj nas, kako nas določa, kako smo do tega tudi odgovorni."
"Pomembno je, da ne živiš v balončku, da ne bereš samo tistega, kar le potrjuje tvoja stališča, a seveda moraš imeti kakovostne vire."
Prepričan je, da bi se morali v šolah še vedno na pamet učiti pesmi. Sam zna recitirati skoraj 80 verzov Krsta pri Savici, kar traja dobrih 20 minut: "Na potovanjih so spominske vaje zelo dobre, imam posebno ljubezen do Prešerna. Je genij jezika, en verz kar napoveduje drugega. Ko se pesmi naučiš na pamet, jo razumeš od znotraj, spoznavaš genija v človeku."
In kako kot zgodovinar odgovarja na klišejsko vprašanje, ali se lahko iz zgodovine res česa naučimo? "Zgodovina je učiteljica življenja, le mi smo zelo trmoglavi učenci."
Poslovil se je legendarni dramski in radijski igralec Jurij Souček.
Anže Rozman je skladatelj. Ta oznaka mu je najljubša. Kot majhen otrok je z družino obiskoval koncerte Slovenske filharmonije, simfonikov RTV Slovenija in ugotovil, da v glavi sliši glasbo. Ne glasbe, ki jo je poslušal na koncertih, ampak nekaj čisto svojega.
Z nedeljskim pogovorom bomo odpotovali v čase, ko smo imeli na tekmovanju za Zlato lisico kar štiri slovenske slalomistke v prvi jakostni skupini. V čase »vražjih Slovenk«, ki jih je kot šef ekipe vodil legendarni Jaro Kalan. Dolgoletnega trenerja, v zadnjem obdobju profesionalne kariere tudi direktorja Smučarske zveze gosti Aleš Smrekar.
Pravi, da je v Sloveniji težko biti igralka. Večkrat so jo tudi podcenjevali in poskušali uvrstiti v predalčke. Čeprav se z moškimi kolegi odlično razume, odkrito priznava, da je tako gledališki kot filmski svet v Sloveniji domena moških. Kritična je tudi do vedno glasnejših pozivov k tradicionalizaciji žensk v družbi. Poudarja, da se moramo za že izbojevane pravice, vedno znova boriti.
Novinar Aleksandar Stanković bo na hrvaški javni televiziji kmalu vodil že tisočo oddajo Nedeljom u 2. Gre za unikatni pogovorni format, ki je s pristopom in neposrednostjo že dobri dve desetletji med najbolj gledanimi v celotni regiji, voditelj Stanković pa si je ustvaril legendarni status. Včasih deluje kot tožilec in odvetnik, združen v isti osebi neizprosnega spraševalca. A tudi Stanković je krvav pod kožo. Pred kratkim je v osebno-izpovedni knjigi razkril, da se že več kot 10 let bojuje z depresijo. O svoji bolezni govori odkrito, razmišlja o smislu obstoja, razlogih za nastanek depresije, morebitnih rešitvah, družini, veri in življenju. Tudi o manjših razlogih za srečo, vetru v laseh na plešasti glavi, navdušenju nad Tomosovimi motorji, boksu, petju, poeziji. Praznikih.
Če bi ugodila želji svojega očeta, bi bila Vida Drame Orožim računovodkinja na ljubljanskih Žalah, če bi bili časi njene mladosti drugačni, bi bila najbrž sopranistka, a je zelo zadovoljna, da se je odločila za medicino in opravila kar dve specializaciji.
Pesnik, pisatelj, esejist, komparativist, filozof, antropolog, slikar, popotnik in prevajalec Iztok Osojnik je nedeljski gost. Od branja in klesanja rim umetne inteligence pa do podrealizma in državne literature, pa tudi Indije in Japonske, se z njim pogovarja Gorazd Rečnik.
Ana Petrič vodi center starejših v Notranjih Goricah. Pred skoraj dvema desetletjema je začela kot strežnica, danes v vlogi direktorice uvaja sodobne pristope dela s starejšimi, ki s številnimi aktivnostmi izkoriščajo "zadnje" priložnosti za polno življenje. Od letošnje jeseni se z odprtjem vrtčevskega oddelka v domu razlegata še otroški smeh in jok: medgeneracijsko sobivanje v pravem pomni besede.
Število njegovih posedanj v močvirju je že za malenkost preseglo število noči, v katerih je Šeherezada pripovedovala napete zgodbe, a jasno je, da Markove zgodbe in razmisleki o deželi vsaj dveh hitrosti, tisočerih resničnosti in neštetih zanimivih ljudi in usod niti po naključju še niso presahnili.
Nedeljska gostja je direktorica podjetja Adria Dom in aktualna menedžerka leta Marta Kelvišar.
Nedeljski gost je Martin Gruzovin, sommelier, državni prvak 2018 in tržnik Guerile, biodinamične vinogradniške kmetije s Planine nad Ajdovščino v Vipavski dolini, za katero njen lastnik Zmago Petrič pravi, da je plod idej, sanj, hotenj in trme.
Stefan Komandarev je študiral medicino in specializiral psihiatrijo. Premamil ga je film, danes je najbolj prodoren bolgarski režiser. Njegov najnovejši film Blagine lekcije je slavil na festivalu v Karlovih Varih. Videli ga bomo lahko tudi na Liffu, Kinoatelje mu je v Gorici podelil nagrado Darka Bratine.
Nedeljska gostja je prva direktorica novega javnega zavoda Center Rog, kulturna menedžerka, nekdanja vodja Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, novinarka, filozofinja, jezikoslovka in prevajalka Renata Zamida. Konec novembra, ko bo Evropska unija častna gostja na največjem knjižnem sejmu Latinske Amerike v Guadalajari v Mehiki, bo koordinatorka predstavitve literarnega programa. Z njo se pogovarja Nina Zagoričnik.
Izredna profesorica doktorica Nada Rotovnik Kozjek je ustanoviteljica in vodja Oddelka za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Kot pedagoginja študentom medicine v Ljubljani predaja znanje iz klinične prehrane, predava pa tudi na Biotehniški fakulteti in Fakulteti za Vede o zdravju Primorske Univerze. Je ustanoviteljica Slovenskega združenja za klinično prehrano ter članica evropskega in ameriškega združenja za klinično prehrano, članica Medicinske komisije Olimpijskega komiteja Slovenije in tudi zdravnica mnogih slovenskih vrhunskih športnikov. V svojem prostem času se veliko posveča rekreaciji, je odlična maratonka in triatlonka, med drugim je večkrat uspešno zaključila tudi tekmovanje Ironman.
"Dobra in sodobna knjižnica mora odgovarjati potrebam uporabnika," pravi Viljem Leban, ki je od leta 2019 ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice, pred tem je bil direktor Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem in knjižnic v Kranju ter Tolminu. NUK ima pomembno poslanstvo in vsako leto daljši seznam nalog, ki so nacionalnega pomena, žal pa ima država precej mačehovski odnos do svoje osrednje, največje in najpomembnejše knjižnice, kar dokazuje tudi saga o gradnji NUK 2, ki se vleče že več kot štirideset let. Eno izmed vprašanj, ki jih je Viljemu Lebanu, Nedeljskemu gostu na Valu 202, zastavila Tatjana Pirc, je: "Kdaj bomo končno dočakali NUK 2?"
Paul Lendvai se je rodil leta 1929 na Madžarskem. Kot pripoveduje, je postal novinar in pozneje v madžarskem režimu končal v zaporu. Bil je brez službe in na koncu rehabilitiran. Ko se je zgodila madžarska revolucija leta 1956, se je odločil, da zapusti domovino. Prek Varšave je leta 1957 prispel na Dunaj, kjer se je ustalil. Dve leti pozneje je postal avstrijski državljan. Dvaindvajset let je bil dopisnik za londonski Financial Times. Nato pa je pisal za različne nemške in avstrijske časopise. Ustanovil je mednarodno revijo Europäische Rundschau, ki je objavljala tudi prispevke slovenskih avtorjev. Potem pa je postal urednik v zunanjepolitičnem uredništvu ORF, odgovoren za vzhodno Evropo. Pozneje je bil nekaj časa direktor, potem pa se je upokojil. Vsak teden napiše kolumno za liberalni avstrijski časnik Der Standard, večkrat na leto pa gostuje na televiziji v diskusijah o razmerah v Evropi. Napisal je skoraj 20 knjig. Ob tem je zelo vesel, da je ena izmed knjig, Orban – Novi evropski avtokrat, prevedena tudi v slovenščino.
Univerzitetni profesor, nevroznanstvenik in endokrinolog, pa tudi pisatelj, popotnik in navdušen gornik. Pred začetkom študijskega leta oceni kondicijo naše največje univerze, v kontekstu ljubezni pojasni vlogo genetike in spolov na delovanje možganov, v popotovanju po različnih koncih sveta pa se ustavi tudi v trenutku zgodovinskih navdihov literarnega ustvarjanja.
Dr. Matej Ogrin, izredni profesor na Oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete in vodja nevladne organizacije CIPRA, je zagovornik planetarne solidarnosti in trajnostnega razvoja. Čudi se mladim, ki zahtevajo avtocesto, izum prejšnjega stoletja, in dvomi v smiselnost širitve ljubljanske obvoznice ter glavnih vpadnic v prestolnico. Ob koncu tedna mobilnosti, ki ga je marsikdo praznoval čakajoč v dolgih kolonah, opozarja, da širitev cest generira le še več prometa. V luči katastrofalnih poplav v Sloveniji razmišlja tudi o nujnosti resetiranja sistema prostorskega načrtovanja.
D. Lumir Ondřej Hanuš je vodilna avtoriteta na področju znanstvenega raziskovanja konoplje. Leta 1992 je prvi izoliral anandamid, to je snov, ki jo imamo v sebi in se v možganih veže na iste receptorje kot THC v konoplji. To snov, ki je odgovorna za homeostazo v telesu in je med drugim tudi v materinem mleku, so poimenovali po sanskrtski besedi za blaženost. Blaženost in radost tako znanstvenikov ob njenem odkritju kot po pričakovanem učinku. Hanuševo odkritje je pojasnilo delovanje kanabinoidnega sistema v telesu in dalo znanstveno podlago uporabi kanabinoidov v medicini. S 75-letnim češkim kemikom, ki že več kot tri desetletja živi in dela v Jeruzalemu, o znanstvenem raziskovanju konoplje, kanabinoidih in njihovi rabi v medicini, pa tudi o plezanju, ljubezni ter otroštvu nekoč in danes.
Novinarka Barbara Šurk ima enega najobsežnejših novinarskih opusov v Sloveniji. Začela je na Mladini s prvimi večstrankarskimi volitvami v Sloveniji in nadaljevala z razpadom Jugoslavije na Dnevniku. Po študiju na Filozofski fakulteti je nadaljevala s študijem v Združenih državah Amerike, kjer je spoznala ameriško šolo novinarstva, ki jo še vedno zaznamuje. Od tam je poročala za Dnevnik in Delo ter občasno tudi za RTV Slovenija. Sledilo je 15-letno obdobje poročanja s kriznih žarišč Bližnjega vzhoda, večinoma kot dopisnica najstarejše tiskovne agencije na svetu Associated press. Življenje obkroženo z nenehno negotovostjo je prekinila, saj je trpela zaradi posttravmatskega sindroma.
Neveljaven email naslov