Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako je domovina videti iz tujine, kako preseči medlo politiko in se obvarovati strupene retorike, zakaj se je vredno na pamet naučiti Krsta pri Savici
Primorski zgodovinar in prevajalec mlajše generacije Luka Lisjak Gabrijelčič že desetletje živi v tujini. Pravi, da je Slovenija prek spleta videti grozna, bolj grozna, kot je v resnici: "Zavedam se, da položaj, kot ga beremo, ni točno tak, kot je v resnici. Ne znamo pravilno prikazati, kaj se res dogaja, kakšna je naša družba v resnici."
"Slovenija je prek spleta grozna, bolj grozna kot v resnici. Iz tujine jo opazujem s precejšnjo mero ironije in distance."
V Budimpešti končuje doktorat na Srednjeevropski univerzi, pravi, da se je za podiplomski študij v tujini odločil, ker si je želel kakovostnejšega programa in resnejšega pristopa, kot ga je izkusil na dodiplomskem študiju v Ljubljani. Seveda kritično spremlja tudi madžarsko politiko, Budimpešta ni primerljiva s preostalo Madžarsko, ki se ji pozna, da zgodovinsko nima dolge demokratične tradicije: "Če bi v Sloveniji obstajal sistem po madžarskem zgledu, bi se znašli na robu državljanske vojne."
Luka Lisjak Gabrijelčič doma soureja revijo goriških humanistov Razpotja in spletni portal Kritika konservativna. Pravi, da je paradoksalno, da med Gorico in Novo Gorico ni več meje, a italijansko govori manj mladih kot nekoč: "Goričani veljamo za cinične, pikre in bolj ostre, morda smo malo manj zamerljivi kot drugi Slovenci."
Pronicljive misli izraža s kolumnami in tviti: "Slovenci raje poslušajo široke in posplošene kritike, ki so kot odgovori na uganke. Manjka poglobljene analize sistema in institucij."
“V povezavi z begunci spremljamo predvsem v desnih medijih porast perfidnega šovinizma in zelo naiven diskurz do nacionalnih vprašanj na levici.”
Kritičen je tako do opozicije kot do vlade Mira Cerarja: "Na hrbtni strani medle politike, ki se ne premakne nikamor, se dogajajo zelo globoke negativne spremembe. Skrbi me zaradi zelo strupene retorike na vseh straneh."
Pa vloga institucije predsednika države pod Borutom Pahorjem? "Predsednik Pahor si zaupanja ni zapravil s političnimi dejanji, ampak si ga spodkopava z res neprimernim načinom komuniciranja.”
Luka Lisjak Gabrijelčič prizna, da se je tudi on zmotil pri napovedi izida volitev v ZDA. Prepričan je, da je šlo za zgodovinski dogodek, ki ga je bilo težko napovedati. Strah pred Trumpovo vladavino je upravičen: "Posledice na politični kulturi bodo zaradi Trumpa ostale, dober primer je Italija, ki še zdaj čuti vladavino Berlusconija."
"Vse bolj se zavedam domoljubja, kot je rekel španski filozof Ortega y Gasset: jaz sem jaz in moja okoliščina," razmišlja Luka Lisjak Gabrijelčič. "Nikoli nismo le posamezniki, vezani smo na širši prostor. Začetek vsakega domoljubja, ljubezni pravzaprav je, da spoznamo tisto, kar je onkraj nas, kako nas določa, kako smo do tega tudi odgovorni."
"Pomembno je, da ne živiš v balončku, da ne bereš samo tistega, kar le potrjuje tvoja stališča, a seveda moraš imeti kakovostne vire."
Prepričan je, da bi se morali v šolah še vedno na pamet učiti pesmi. Sam zna recitirati skoraj 80 verzov Krsta pri Savici, kar traja dobrih 20 minut: "Na potovanjih so spominske vaje zelo dobre, imam posebno ljubezen do Prešerna. Je genij jezika, en verz kar napoveduje drugega. Ko se pesmi naučiš na pamet, jo razumeš od znotraj, spoznavaš genija v človeku."
In kako kot zgodovinar odgovarja na klišejsko vprašanje, ali se lahko iz zgodovine res česa naučimo? "Zgodovina je učiteljica življenja, le mi smo zelo trmoglavi učenci."
875 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kako je domovina videti iz tujine, kako preseči medlo politiko in se obvarovati strupene retorike, zakaj se je vredno na pamet naučiti Krsta pri Savici
Primorski zgodovinar in prevajalec mlajše generacije Luka Lisjak Gabrijelčič že desetletje živi v tujini. Pravi, da je Slovenija prek spleta videti grozna, bolj grozna, kot je v resnici: "Zavedam se, da položaj, kot ga beremo, ni točno tak, kot je v resnici. Ne znamo pravilno prikazati, kaj se res dogaja, kakšna je naša družba v resnici."
"Slovenija je prek spleta grozna, bolj grozna kot v resnici. Iz tujine jo opazujem s precejšnjo mero ironije in distance."
V Budimpešti končuje doktorat na Srednjeevropski univerzi, pravi, da se je za podiplomski študij v tujini odločil, ker si je želel kakovostnejšega programa in resnejšega pristopa, kot ga je izkusil na dodiplomskem študiju v Ljubljani. Seveda kritično spremlja tudi madžarsko politiko, Budimpešta ni primerljiva s preostalo Madžarsko, ki se ji pozna, da zgodovinsko nima dolge demokratične tradicije: "Če bi v Sloveniji obstajal sistem po madžarskem zgledu, bi se znašli na robu državljanske vojne."
Luka Lisjak Gabrijelčič doma soureja revijo goriških humanistov Razpotja in spletni portal Kritika konservativna. Pravi, da je paradoksalno, da med Gorico in Novo Gorico ni več meje, a italijansko govori manj mladih kot nekoč: "Goričani veljamo za cinične, pikre in bolj ostre, morda smo malo manj zamerljivi kot drugi Slovenci."
Pronicljive misli izraža s kolumnami in tviti: "Slovenci raje poslušajo široke in posplošene kritike, ki so kot odgovori na uganke. Manjka poglobljene analize sistema in institucij."
“V povezavi z begunci spremljamo predvsem v desnih medijih porast perfidnega šovinizma in zelo naiven diskurz do nacionalnih vprašanj na levici.”
Kritičen je tako do opozicije kot do vlade Mira Cerarja: "Na hrbtni strani medle politike, ki se ne premakne nikamor, se dogajajo zelo globoke negativne spremembe. Skrbi me zaradi zelo strupene retorike na vseh straneh."
Pa vloga institucije predsednika države pod Borutom Pahorjem? "Predsednik Pahor si zaupanja ni zapravil s političnimi dejanji, ampak si ga spodkopava z res neprimernim načinom komuniciranja.”
Luka Lisjak Gabrijelčič prizna, da se je tudi on zmotil pri napovedi izida volitev v ZDA. Prepričan je, da je šlo za zgodovinski dogodek, ki ga je bilo težko napovedati. Strah pred Trumpovo vladavino je upravičen: "Posledice na politični kulturi bodo zaradi Trumpa ostale, dober primer je Italija, ki še zdaj čuti vladavino Berlusconija."
"Vse bolj se zavedam domoljubja, kot je rekel španski filozof Ortega y Gasset: jaz sem jaz in moja okoliščina," razmišlja Luka Lisjak Gabrijelčič. "Nikoli nismo le posamezniki, vezani smo na širši prostor. Začetek vsakega domoljubja, ljubezni pravzaprav je, da spoznamo tisto, kar je onkraj nas, kako nas določa, kako smo do tega tudi odgovorni."
"Pomembno je, da ne živiš v balončku, da ne bereš samo tistega, kar le potrjuje tvoja stališča, a seveda moraš imeti kakovostne vire."
Prepričan je, da bi se morali v šolah še vedno na pamet učiti pesmi. Sam zna recitirati skoraj 80 verzov Krsta pri Savici, kar traja dobrih 20 minut: "Na potovanjih so spominske vaje zelo dobre, imam posebno ljubezen do Prešerna. Je genij jezika, en verz kar napoveduje drugega. Ko se pesmi naučiš na pamet, jo razumeš od znotraj, spoznavaš genija v človeku."
In kako kot zgodovinar odgovarja na klišejsko vprašanje, ali se lahko iz zgodovine res česa naučimo? "Zgodovina je učiteljica življenja, le mi smo zelo trmoglavi učenci."
Vilma Štritof je dramaturginja, gledališka kritičarka in teatrologinja. Kot dramaturginja je začela svojo pot v gledališču, zdaj pa že vrsto let dela v Uredništvu igranega programa Radia Slovenija. Letos je bila selektorica tekmovalnega programa 58. festivala Borštnikovo srečanje. Bila je tudi članica žirij na različnih festivalih doma in v tujini. Pisala je tudi scenarije, kot dramaturginja deluje na področju gledališča, filma in radijske igre, piše recenzije, kritike gledaliških predstav in strokovne članke.
Eden najboljših slovenskih košarkarjev z burno igralsko kariero. “Ludi Štajerec”, ki je šel od Maribora prek Jugoplastike do Olimpije. Z vmesnim postankom v Partizanu, kjer je še vedno rekorder po številu doseženih točk v eni sezoni.
Hidrolog in nekdanji trener kajaka in kanuja je vajen divjih voda, naše reke pozna celo tako dobro, da jih loči tudi po vonju, toda tolikšna magnituda poplav je presenetila tudi njega. Poplave so se ga dotaknile, le kako se ga ne bi. A je moral postaviti čustva na stran, ohraniti mirno kri in svoje delo opravljati logično in nepristransko. Tako se najbolj stresnih dni vesoljnega potopa izpred tedna dni spominja prvi obraz hidroloških napovedi v državi Janez Polajnar z Agencije za okolje. Ob vse ekstremnejših in pogostejših vremenskih ujmah bo treba sistem opozarjanja nadgraditi z učinkovitejšim komuniciranjem z novimi generacijami medijskih občinstev, ne bo odveč, poudarja, če bi poplavne vaje podobno kot požarne uvedli tudi v izobraževalni sistem. V pogovoru z Majo Ratej dodaja tudi, da bomo morali vnovič premisliti naše sobivanje z rekami in naš odnos do vode.
Slovenska izseljenka je skoraj pol stoletja preživela v Kartumu, prestolnici nemirne afriške države Sudan. Kot priložnostno poročevalko s terena smo jo na Valu 202 gostili že večkrat, tokrat pa smo jo obiskali v rodnem Veržeju, kamor je skupaj z osemčlansko družino prebegnila po izbruhu vojne maja letos.
Nedeljski gost je gledališki režiser Janus Kica, Poljak po rodu, ki je že skoraj tri desetletja del slovenske gledališke scene. Po končanem študiju v Krakovu in Kölnu je kmalu postal hišni režiser v gledališču Pine Bausch v Wuppertalu, kjer je ustvaril prvo mednarodno odmevno uprizoritev Kiplingove Knjige o džungli. Na povabilo režiserja Paola Magellija, takratnega vodje zagrebškega Teatra mladih, je še isto leto Knjigo o džungli režiral v Zagrebu, ki je kmalu postal njegov drugi dom.
Zaščita patentov, blagovne znamke, intelektualna lastnina so teme, s katerimi se je ukvarjal vso karierno pot. Prvi direktor slovenskega Urada za intelektualno lastnino, avtor geografske zaščite Lipicancev, predstavnik Slovenije v svetovni trgovinski organizaciji.
Življenjska obdobja si navadno najlažje zapomnimo po ljudeh, ki so nam ves čas na očeh – tudi po znanih obrazih, kot jim radi rečemo. Svojo poklicno prelomnico je dočakala sveža upokojenka Miša Molk, dolgoletna televizijska voditeljica in urednica, priljubljena povezovalka festivalov in drugih dogodkov, skratka naša, vsaj tak imamo že več kot štiri desetletja občutek, dobra znanka z malih ekranov, fotografij in plakatov. Posebne predstavitve niti ne potrebuje, vseeno pa se spodobi, da pod svoj zaključni račun potegne črto.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Nedeljska gostja je gledališka in filmska igralka Nataša Matjašec Rošker, letošnja dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo, ki ji ga bodo podelili prav nocoj na velikem odru mariborskega gledališča, v njeni matični hiši, kjer je postala stalna članica leta 2007.
Maša Jazbec je že pred desetletjem v Trbovlje pripeljala najbolj naprednega humanoidnega robota, skoraj popolnega dvojnika človeškega profesorja Ishigure. Po doktoratu iz robotike na Japonskem in predavateljstvu v Linzu, se je vrnila v Zasavje. Deluje v podjetniškem inkubatorju Katapult, raziskuje vpliv robotike in ostalih sodobnih tehnologij na življenja ljudi, prepleta znanost in umetnost, z robotkama Evo in Lili gostuje po številnih šolah in domovih starejših.
Nedeljsko gostjo bi lahko šaljivo napovedali tudi s pesmijo skupine Hazard: Kopalnico ima. Je namreč direktorica enega najboljši proizvajalcev gotovih kopalnic v Evropi, podjetja Varis Lendava.
Slovenija gosti evropsko veslaško prvenstvo. Na Bledu sicer ne bo imela resnih kandidatov za najvišja mesta v olimpijskih disciplinah.
Kljub upokojitvi dr. Peter Umek še danes vztraja pri psiholoških predavanjih. Zaslužni profesor kriminalistične psihologije je pred pol stoletja začel tudi pri nas uvajati forenzično psihologijo, je eden od pobudnikov strokovne revije Psihološka obzorja, poleg razširjanja teoretičnih znanj pa je vedno gojil poseben odnos do praktičnega dela. S policisti, kriminalisti, pričami in z žrtvami. Pred 30 leti je bil glavni operativni pogajalec v primeru "Bajazid" s človekom-bombo na mejnem prehodu Fernetiči, pripravljal je policiste pred odhodom na mirovne misije v tujino in še in še. Medijsko je najbolj izpostavljen ob osupljivih tragedijah kot so se nedavno zgodile v Srbiji, zdaj pa je pred nami njegov celosten portret.
94-letni Stephen Antalics - Štefan Antalič ali Antaličev Pišta, kot bi rekli v Prekmurju - je potomec prekmurskih izseljencev, ki sta se kot mladostnika preselila v Pensilvanijo, v nekoč pomembno jeklarsko središče Betlehem, približno uro in pol vožnje oddaljeno od New Yorka. Tamkajšnjo slovensko skupnost sestavljajo izključno prekmurski izseljenci, povezani v dve cerkveni skupnosti, katoliško in protestantsko. Kljub poreklu pa so Prekmurci v Betlehemu 20. stoletje preživeli v prepričanju, da so Vendi in ne Slovenci. Da se je to spremenilo, ima največje zasluge prav Stephen Antalics. Ta je v iskanju resnice prepotoval Evropo, preiskal arhive in razmišljal o razlogih, kako se je t.i.vendstvo, ki je v izvorni domovini tako rekoč neznan pojem, uspelo tako trdovratno zakoreniniti v zavesti te skupnosti na ameriških tleh.
Nedeljska gostja je arhitektka, ki v zadnjih petih desetletjih intenzivno sodeluje pri prenovi Ljubljanskega gradu.
Geograf, zgodovinar, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, ustanovni predsednik Zelenih Slovenije, član osamosvojitvenega predsedstva Republike Slovenije, član sveta za varovanje okolja pri SAZU, predvsem pa neutruden iskalec odgovorov na kompleksna vprašanja s področij trajnostnega razvoja, okoljevarstva in družbene ureditve, ki vedno znova prehaja meje razmišljanja.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Novinar, ki pravi, da je v življenju videl dovolj. Tudi zato je zdaj napisal prvo (napol) leposlovno knjigo z naslovom Vojni dnevnik (UMco). Bralcu brez ovinkarjenja in neposredno prikaže, kako je, ko se nenadoma znajdeš sredi vojne.
Mojca Marija Šimenc, ki je članica redovne skupnosti hčera Marije Pomočnice, bo 17. aprila postala generalna tajnica Slovenske škofovske konference. V katoliški cerkvi pri nas ženska še ni zasedala tako visokega položaja. Novega izziva je ni strah, imenovanje pa jo je presenetilo:
Nedeljski gost je reški glasbenik Damir Urban, nekoč basist in frontman zasedbe Laufer, danes prvi glas Urban & 4. Avdiofil, ki je nekaj časa eksperimentiral s snemanjem jelenov v gozdu in rib pod vodo, je avtor številnih nagrajenih albumov in uspešnic, četudi se temu izrazu raje izogiba. V pogovoru z Uršulo Zaletelj se je spominjal divjih devetdesetih, ko je v najhujšem času vojne doživel svojih prvih pet minut slave, pa vse do današnjih dni, ko družbi s prostovoljstvom vrača imaginarni dolg za lepo in mirno življenje.
Neveljaven email naslov