Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako je domovina videti iz tujine, kako preseči medlo politiko in se obvarovati strupene retorike, zakaj se je vredno na pamet naučiti Krsta pri Savici
Primorski zgodovinar in prevajalec mlajše generacije Luka Lisjak Gabrijelčič že desetletje živi v tujini. Pravi, da je Slovenija prek spleta videti grozna, bolj grozna, kot je v resnici: "Zavedam se, da položaj, kot ga beremo, ni točno tak, kot je v resnici. Ne znamo pravilno prikazati, kaj se res dogaja, kakšna je naša družba v resnici."
"Slovenija je prek spleta grozna, bolj grozna kot v resnici. Iz tujine jo opazujem s precejšnjo mero ironije in distance."
V Budimpešti končuje doktorat na Srednjeevropski univerzi, pravi, da se je za podiplomski študij v tujini odločil, ker si je želel kakovostnejšega programa in resnejšega pristopa, kot ga je izkusil na dodiplomskem študiju v Ljubljani. Seveda kritično spremlja tudi madžarsko politiko, Budimpešta ni primerljiva s preostalo Madžarsko, ki se ji pozna, da zgodovinsko nima dolge demokratične tradicije: "Če bi v Sloveniji obstajal sistem po madžarskem zgledu, bi se znašli na robu državljanske vojne."
Luka Lisjak Gabrijelčič doma soureja revijo goriških humanistov Razpotja in spletni portal Kritika konservativna. Pravi, da je paradoksalno, da med Gorico in Novo Gorico ni več meje, a italijansko govori manj mladih kot nekoč: "Goričani veljamo za cinične, pikre in bolj ostre, morda smo malo manj zamerljivi kot drugi Slovenci."
Pronicljive misli izraža s kolumnami in tviti: "Slovenci raje poslušajo široke in posplošene kritike, ki so kot odgovori na uganke. Manjka poglobljene analize sistema in institucij."
“V povezavi z begunci spremljamo predvsem v desnih medijih porast perfidnega šovinizma in zelo naiven diskurz do nacionalnih vprašanj na levici.”
Kritičen je tako do opozicije kot do vlade Mira Cerarja: "Na hrbtni strani medle politike, ki se ne premakne nikamor, se dogajajo zelo globoke negativne spremembe. Skrbi me zaradi zelo strupene retorike na vseh straneh."
Pa vloga institucije predsednika države pod Borutom Pahorjem? "Predsednik Pahor si zaupanja ni zapravil s političnimi dejanji, ampak si ga spodkopava z res neprimernim načinom komuniciranja.”
Luka Lisjak Gabrijelčič prizna, da se je tudi on zmotil pri napovedi izida volitev v ZDA. Prepričan je, da je šlo za zgodovinski dogodek, ki ga je bilo težko napovedati. Strah pred Trumpovo vladavino je upravičen: "Posledice na politični kulturi bodo zaradi Trumpa ostale, dober primer je Italija, ki še zdaj čuti vladavino Berlusconija."
"Vse bolj se zavedam domoljubja, kot je rekel španski filozof Ortega y Gasset: jaz sem jaz in moja okoliščina," razmišlja Luka Lisjak Gabrijelčič. "Nikoli nismo le posamezniki, vezani smo na širši prostor. Začetek vsakega domoljubja, ljubezni pravzaprav je, da spoznamo tisto, kar je onkraj nas, kako nas določa, kako smo do tega tudi odgovorni."
"Pomembno je, da ne živiš v balončku, da ne bereš samo tistega, kar le potrjuje tvoja stališča, a seveda moraš imeti kakovostne vire."
Prepričan je, da bi se morali v šolah še vedno na pamet učiti pesmi. Sam zna recitirati skoraj 80 verzov Krsta pri Savici, kar traja dobrih 20 minut: "Na potovanjih so spominske vaje zelo dobre, imam posebno ljubezen do Prešerna. Je genij jezika, en verz kar napoveduje drugega. Ko se pesmi naučiš na pamet, jo razumeš od znotraj, spoznavaš genija v človeku."
In kako kot zgodovinar odgovarja na klišejsko vprašanje, ali se lahko iz zgodovine res česa naučimo? "Zgodovina je učiteljica življenja, le mi smo zelo trmoglavi učenci."
875 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kako je domovina videti iz tujine, kako preseči medlo politiko in se obvarovati strupene retorike, zakaj se je vredno na pamet naučiti Krsta pri Savici
Primorski zgodovinar in prevajalec mlajše generacije Luka Lisjak Gabrijelčič že desetletje živi v tujini. Pravi, da je Slovenija prek spleta videti grozna, bolj grozna, kot je v resnici: "Zavedam se, da položaj, kot ga beremo, ni točno tak, kot je v resnici. Ne znamo pravilno prikazati, kaj se res dogaja, kakšna je naša družba v resnici."
"Slovenija je prek spleta grozna, bolj grozna kot v resnici. Iz tujine jo opazujem s precejšnjo mero ironije in distance."
V Budimpešti končuje doktorat na Srednjeevropski univerzi, pravi, da se je za podiplomski študij v tujini odločil, ker si je želel kakovostnejšega programa in resnejšega pristopa, kot ga je izkusil na dodiplomskem študiju v Ljubljani. Seveda kritično spremlja tudi madžarsko politiko, Budimpešta ni primerljiva s preostalo Madžarsko, ki se ji pozna, da zgodovinsko nima dolge demokratične tradicije: "Če bi v Sloveniji obstajal sistem po madžarskem zgledu, bi se znašli na robu državljanske vojne."
Luka Lisjak Gabrijelčič doma soureja revijo goriških humanistov Razpotja in spletni portal Kritika konservativna. Pravi, da je paradoksalno, da med Gorico in Novo Gorico ni več meje, a italijansko govori manj mladih kot nekoč: "Goričani veljamo za cinične, pikre in bolj ostre, morda smo malo manj zamerljivi kot drugi Slovenci."
Pronicljive misli izraža s kolumnami in tviti: "Slovenci raje poslušajo široke in posplošene kritike, ki so kot odgovori na uganke. Manjka poglobljene analize sistema in institucij."
“V povezavi z begunci spremljamo predvsem v desnih medijih porast perfidnega šovinizma in zelo naiven diskurz do nacionalnih vprašanj na levici.”
Kritičen je tako do opozicije kot do vlade Mira Cerarja: "Na hrbtni strani medle politike, ki se ne premakne nikamor, se dogajajo zelo globoke negativne spremembe. Skrbi me zaradi zelo strupene retorike na vseh straneh."
Pa vloga institucije predsednika države pod Borutom Pahorjem? "Predsednik Pahor si zaupanja ni zapravil s političnimi dejanji, ampak si ga spodkopava z res neprimernim načinom komuniciranja.”
Luka Lisjak Gabrijelčič prizna, da se je tudi on zmotil pri napovedi izida volitev v ZDA. Prepričan je, da je šlo za zgodovinski dogodek, ki ga je bilo težko napovedati. Strah pred Trumpovo vladavino je upravičen: "Posledice na politični kulturi bodo zaradi Trumpa ostale, dober primer je Italija, ki še zdaj čuti vladavino Berlusconija."
"Vse bolj se zavedam domoljubja, kot je rekel španski filozof Ortega y Gasset: jaz sem jaz in moja okoliščina," razmišlja Luka Lisjak Gabrijelčič. "Nikoli nismo le posamezniki, vezani smo na širši prostor. Začetek vsakega domoljubja, ljubezni pravzaprav je, da spoznamo tisto, kar je onkraj nas, kako nas določa, kako smo do tega tudi odgovorni."
"Pomembno je, da ne živiš v balončku, da ne bereš samo tistega, kar le potrjuje tvoja stališča, a seveda moraš imeti kakovostne vire."
Prepričan je, da bi se morali v šolah še vedno na pamet učiti pesmi. Sam zna recitirati skoraj 80 verzov Krsta pri Savici, kar traja dobrih 20 minut: "Na potovanjih so spominske vaje zelo dobre, imam posebno ljubezen do Prešerna. Je genij jezika, en verz kar napoveduje drugega. Ko se pesmi naučiš na pamet, jo razumeš od znotraj, spoznavaš genija v človeku."
In kako kot zgodovinar odgovarja na klišejsko vprašanje, ali se lahko iz zgodovine res česa naučimo? "Zgodovina je učiteljica življenja, le mi smo zelo trmoglavi učenci."
“Čez sedem svetlobnih let še Buldožer prav pride,” tako je nastala domača glasbena legenda. “Rinež” je sicer prevelik za naš studio, zato bo Nedeljski gost Vala 202 ena od pogonskih gosenic glasbene skupine Buldožer Borut Činč, ki upravlja arhivsko dokumentarni oddelek.
Nedeljski gost dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, o samooskrbi, vinu, glasbi in še čem.
Nedeljski gost dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, o samooskrbi, vinu, glasbi in še čem.
Aurora Fonda je dolgoletna vodja slovenske galerije A+A v Benetkah, doktorica znanosti s področja umetnostne zgodovine in kustosinja predstavitve Republike Slovenije na 56. Beneškem bienalu 2015.
Na Facebooku vsak dan napiše kakšno zabeljeno misel, v kolumnah lucidno analizira poti in stranpoti slovenske družbe, predvsem pa se angažira kot magister slikarstva. Pred kratkim je imel razstavo kar v svojem stanovanju, izvedel je provokativni projekt nekakšnega osebnega velikega brata, s Tomažem Šalamunom je izdal pesniško slikanico, se ukvarjal z 299 kosmatimi, še vedno za 7 tisoč evrov prodaja Mucike na platnu … Arjan Pregl je družbeno-kritični slikar, ki se radikalno in angažirano odziva na dogajanje v okolju. Ne uporablja le čopiča, ampak tudi črke in splet. Iskreno in brezkompromisno.
Pravi, da nima kaj povedati, ali pa vsaj ne karkoli novega. Ljubljančan Boris Kosec se je v socialnem delu znašel po naključju, a kot kaže, je bilo to dobro naključje. Že 25 let namreč dela z brezdomci v ljubljanskem zavetišču, ki je bilo takrat sploh prvo zavetišče za brezdomce v Sloveniji. Takrat je poznal vse uporabnike, danes jih je preveč.
Mirjam Drnovšček vodi kranjsko Prešernovo gledališče, ki se z družbeno kritičnimi predstavami odziva na aktualne trenutke v družbi, te pa gledalca spodbujajo k razmišljanju. Tudi na predstavah Tedna slovenske drame, osrednjem festivalu uprizarjanja slovenskih dramskih besedil, ki jih v svoje programe vključujejo tudi tuja gledališča. Prav vključevanje v mednarodni gledališki svet je, poudarja Drnovškova, zelo pomembno za rast gledališča. Za uveljavitev mladih slovenskih dramatikov pa so odločilne delavnice dramskega pisanja, kjer nastajajo novejša besedila.
Zenel Batagelj, partner v družbi Valicon, letošnji prejemnik stanovske nagrade Slovenske oglaševalske zbornice, Oglaševalska osebnost. Raziskovalec, analitik, poznavalec potrošniških navad, kulture ter socialnega in ekonomskega okolja, vidnejši strokovnjak s področja znamčenja.
Tokratni Nedeljski gost bo dr. Božidar Opara, defektolog, predsednik Strokovnega sveta za splošno izobraževanje in strokovnjak za metode učenja otrok s posebnimi potrebami. Predvsem pa strasten zagovornik in oče inkluzivne pedagogike pri nas, za katero pravijo, da je največja sprememba v sistemu vzgoje in izobraževanja v svetu v zadnjih 50. letih. Inkluzija, ki se je razvila iz specialne pedagogike, je najbolj moderen, demokratičen in human pristop pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami v običajne šole.
Nima jih še trideset, pa je presegla že številne precej starejše od sebe. Med študijem medicine je ugotovila, da to pa mogoče ni vse, kar jo zanima in zdaj ji manjka le še nekaj izpitov, da bo ob naziv doktorica medicine dodala še doktorica matematike in računalništva. Rada gre v službo v Mariborski klinični center kot specializantka nevrologije, rada pa gre tudi v Karitasovo ambulanto za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tam se včasih počuti bistveno bolj zdravnica kot v svoji redni službi. Ob vodenju ambulante pa je tudi predsednica humanitarnega društva Humanitarček, športnica, zaljubljena v knjige in v mesto ob Dravi. Ena redkih stvari, ki je ne zanimajo, je znanstvena fantastika, čeprav je za številne znanstvena fantastika početi vse to, kar počne Ninna Kozorog, ki je prav prejšnji teden prejela tudi naziv Ona 365.
Nedeljski gost JE BIL Marjan Strojan, pesnik prevajalec, filmski kritik in predsednik Slovenskega centra PEN. S prevajanjem in poezijo se je začel ukvarjati že v gimnazijskih letih. Najdlje je prevajal pesnika Roberta Frosta, sledijo Chaucer, Milton, Beawulf, Shakespeare in James Joyce, prevajal je tudi pesmi iz Antologije angleške poezije. Zadnja leta je gost številnih univerz in akademij tako po Evropi kot tudi na Kitajskem, Japonskem, v Severni in Srednji Ameriki, kjer študentom predava o Miltonu, velikokrat pa je vabljen, da prebira svojo poezijo.
Otroštvo je preživel v Trstu in Gradcu. Po karieri dopisnika RTV Slovenija in Dela je postal prvi odpravnik poslov slovenskega veleposlaništva na Dunaju. Vseskozi prisotno zanimanje za svet pa je Bojan Grobovšek udejanjal še kot veleposlanik na Poljskem, v Argentini in Švici. Spremljevalec domačega dogajanja je bil tako vsaj deloma tudi zunanji opazovalec, ki še vedno pogosto razmišlja o Sloveniji. Odveč je dodati, da kritično. Njegova zadnja zbirka esejev ima naslov Zakaj Slovenija ni Švica? Nedeljski gost, zdaj predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose, pa tudi na to vprašanje ponuja odgovor, ki nikakor ni enoznačen.
Dolga je bila pot iz Auschwitza do odra, na katerem je leta 1994 Branko Lustig prejel oskarja za Schindlerjev seznam s Stevenom Spielbergom. “Schindlerjev seznam je bil ena takšna atomska eksplozija! Dva atoma, moj in Stevenov sta trčila in nastal je ta film.”
Tako spreten kot v ovinkih in na skokih je Filip Flisar tudi pred mikrofonom! V svoji pristni štajerščini bo razložil, zakaj je v italijanščini duhovit le fizično in ne besedno. Pojasnil bo, kako z Zlatkom Zahovičem rešujeta Maribor in zakaj rad študira. Kaj imata Kalvarija in “hopa-cupa” s fizično pripravo ter zakaj obožuje Rudolfa van Veena. Nekaj dni po izjemnem uspehu, ko je v Kreischbergu osvojil naslov svetovnega prvaka, je Filipa Flisarja v studiu Vala 202 gostila Anja Hlača Ferjančič.
Že 20 let praktično vsak dan zre smrti v oči. V svojem poklicu se je naučil ceniti čas; pravi, da se vsak dan bori z njim in ga poskuša kupovati. Zase predvsem prostega, za tiste, s katerimi dela, pa življenjskega. Števila ljudi, ki so zaradi njega dobili novo priložnost, ne šteje. Tudi zato, ker jih je preveč. Raje spodbuja vse nas, naj bomo pripravljeni, ker je preživetje morebitnega ponesrečenca največkrat odvisno od nas in ne reševalcev. Danijel Andoljšek je eden prvih reševalcev na motorju v Sloveniji, vodja izmene na Reševalni postaji UKC Ljubljana, hkrati pa je tudi predavatelj za nacionalno poklicno kvalifikacijo ter učitelj na tečajih prve pomoči. In kot dodaja, zaradi tistega, kar vidi na terenu, ga zelo skrbi za njegove tri hčere.
Nick Davies je tisti novinar, ki je zamajal medijski imperij Ruperta Murdocha in tisti novinar, ki je imel ključno vlogo pri objavi zaupnih depeš Wikileaks. “Geslo za dostop do podatkov sva sestavila iz naključnih besed na kavarniških prtičkih,” pripoveduje o tajnem srečanju z Julianom Assangem. Z večkrat nagrajenim novinarjem Guardiana, ki je bil pred tedni gost medijskega festivala Naprej/Forward, o raziskovalnem novinarstvu, omejeni moči besede in svobode govora, medijskem lastništvu, korporacijah, ki obvladujejo vlade, o žvižgačih … In manj znanih dejstvih o Julianu Assangu in Rupertu Murdochu.
Neveljaven email naslov